Vodopivec, Felicita

VODOPIVEC Felicita, učiteljica, kulturna delavka, r. 20. sept. 1912 v Trstu, kjer živi. Stari oče Josip je prišel iz Dornberka in bil kolon (najemnik) grofa Scaramangà, oče Franc, r. pri Sv. Justu, je bil po tehnični šoli A. Volta v Trstu pod Avstrijo pri policiji. Med I. svet. vojno je bil ujetnik v Rusiji. Mati, Marija Marinčič, je bila doma s Pivke. Po prihodu It. so se morali izseliti v Jslo, ker je oče zgubil službo. 1. r. osn. šole je napravila v Zgbu, ostale razr. pa v Lichtenthurnu v Lj. Gimn. je začela v Mrbu, a jo je kmalu zapustila, ker oče ni tu našel primerne zaposlitve in se je selil iz kraja v kraj. Ilegalno in brez očeta se je družina vrnila v Trst; tu se je naučila it. jez. z delom pri it. družinah. Kako leto je na priporočilo dr. Ukmarja in mons. Kratziga pomagala na škofiji pri gospodinjstvu škofa Fogarja. Po prisilnem odhodu škofa Fogarja v Rim je obiskovala vsemogoče tečaje: strojepisje, stenografijo, knjigovodstvo, tuje jezike in šivalne tečaje. Vzdrževala se je z delom pri družinah in s šivanjem; skrbeti je morala tudi za mater. 1946 je bila v Sieni pri misijonarju Ladu Lenčku; tu se je dobro naučila it. Po enem letu se je vrnila k materi, ker brat ni mogel zanjo skrbeti. Kmalu zatem je našla zaposlitev pri dr. Abramu, odnosno pri dr. Agnelettu za dobrih sedem let. V tem času je opravila maturo na nižji gimn. pri Sv. Jakobu (Trst). Po dveh letih pa je diplomirala na učiteljišču pri uršulinkah v Gorici. Kakor pri srednješolski maturi ji je pri študiju spet priskočil na pomoč dr. J. Ukmar. Prvo službo otroške vrtnarice je nastopila v Gabrovcu (Zgonik) 1953. Kasneje je poučevala pri Sv. Ani (Trst), pri Sv. Ivanu, v ul. Donadoni; zadnja tri leta v dijaškem domu v ul. Ginnastica. Med počitnicami so bili obvezni izpopolnjevalni tečaji v Benetkah, Firencah, Brescii, Assisiju in Padovi. Poleg tega pa so Slovenke morale še na glasb. tečaje in hospitacije v Lj. – Prof. J. Peterlin jo je pridobil za Radijski oder, pri katerem je odigrala več vlog. Od 1956 do 1975 je sodelovala pri oddajah prof. Theuerschuha Šola in vzgoja in pri Družinskem obzorniku. V Turnškovi knjigi Božje kraljestvo je njen sestavek. Od 1960 je v KatG pisala članke o skavtizmu. Spremljala je taborjenja in proslave, da bi širila zanimanje za organizacijo. V letu otroka (1979) je v nekaj samostojnih oddajah na Radiu Trst A prikazala svetovno problematiko otroka. Tudi po upokojitvi (1977) še vedno dopisuje v KatG. Piše v glavnem članke verske, kult., narodnostne vsebine in izčrpna poročila o različnih priložnostnih prireditvah, igrah, predstavah, koncertih in proslavah po naših »domovih«. Na škof. ravni sodeluje v komisiji Justitia et Pax in je tudi član Ekumenske komisije.

Prim.: Osebni podatki (avgusta 1990); 20 let RO, pass.; Arhiv OZE pri NŠK Trst.

Ropet