Primorski slovenski biografski leksikon

VALUSSI Pacifico, urednik, publicist, r. 30. nov. 1813 v Talmassonsu (Furlanija), u. 28. avg. 1893 v Vidmu. Šolal se je v domačem kraju in v Vidmu. Že v srednji š., ki jo je končal 1830, je prebiral dela franc. razsvetljencev, nanj pa je posebno vplival Giambattista Vico. V. je na U v Padovi študiral matematiko (tehniko) in študij končal z nalogo o vplivu fizikalnih znanosti na človekov intelektualni in moralni razvoj (1836). Po študiju je živel pri bratu duhovniku v Benetkah, ukvarjal se je z inženirstvom in arhitekturo, tu pa je spoznal tudi svojega bodočega svaka književnika Francesca Dall'Ongara, kasnejšega ur. tržaškega časopisa La Favilla (1836–46). Leta 1838 se je naselil v Trstu in stopil v ured. tega trž. časnika. Dec. 1839 je postal ur. lista Giornale del Lloyd, od jun. 1843 pa ur. L'Osservatore Triestino. Apr. 1848, v času revolucionarnih dogodkov, ki so pretresali Evropo, se je odpravil v Benetke, ko je odklonil urejanje novega lista (z liberalnimi tendencami, vendar pa ne protiavstr.), ki naj bi izhajal v Trstu. V Benetkah mu je N. Tommaseo zaupal urejanje La Gazzetta di Venezia; V. se je udeleževal dogodkov beneške revolucije (1848–49). Urejal je tudi lista Fatti e parole in Il Precursore (ta se je združil z La Fratellanza dei popoli). Po padcu beneške republike se je vrnil v rodni Talmassons, po krajšem presledku se je znova povrnil k časnikarskemu delu. Od 1. okt. 1849 je urejal v Vidmu list Il Friuli, dokler ga avstr. oblast ni ukinila (konec 1851). Potem je sodeloval pri L'Annotatore Friulano (njegov ur. je postal 1859) in drugem videmskem tisku. V tem času je bil tudi tajnik videmske akademije (1852–54) in furl. kmetij. družbe (od 1855). Ko je ob vojni 1859 pretila nevarnost, da ga oblast zapre, se je zatekel v Turin, potem pa živel v Milanu, kjer je sodeloval pri listu Lombardia in ur. list La Perseveranza. Časnikarsko aktiven je bil tudi v Firencah, kjer se je naselil, ko je mesto postalo prestolnica It. Tu je ur. list Letture serali per il popolo in sodeloval pri reviji Nuova Antologia. Po vključitvi večjega dela Furlanije v it. kraljevino se je vrnil v Videm, postal tajnik trgov. zbornice in prevzel ured. Il Giornale di Udine; list je urejal preko dvajset let (1866–87). Bil je trikrat izvoljen v it. parlament, v katerem se ni pogosto oglašal, pač pa je bil aktiven v parlamentarnih odb. 1887 je opustil aktivno ur. delo, vendar je še skoraj do smrti publicistično delal. - V. je bil časnikar in publicist z zelo širokim interesom. Poleg polit. vprašanj, ki so prevladovala, je pisal še o kmetijstvu, o gospodarskih vprašanjih, o umetnosti in drugem. Poleg člankov v periodičnem tisku je objavil večja dela kot Scritti vari (1852) in Caratteri della civiltà novella in Italia (1868) ter preko štirideset brošur in separatov. V-jeve polit. objave se dotikajo tudi problema Slovanov, južnih Slovanov in Slovencev. S to problematiko se je pobliže seznanil v letih, ko je živel v Trstu in ko je La Favilla v duhu evrop. romantike pokazala pomembno zanimanje do južnih Slovanov; podobno zanimanje so kazali tudi nekateri ugledni zastopniki it. kulture in politike (C. Valentinelli, C. Cantù, N. Tommaseo). V. je opozarjal na slov. prebivalce iz okolice Trsta in se ponudil za posrednika pri prerodu slovan. narodov, ki obkrožajo Jadran. Očitno je nevarnost germanizacije vplivala na tako zbliževanje, ki pa je seveda po 1848, ko so Slovani pokazali svoje polit. programe, doživela svojo transformacijo. Najbolj očitna je bila pri V., ki se je v petdesetih letih spremenil v odločnega podpornika it. politike na severozahod. Jadranu (sodelovanje v C. Combijevem istrskem almanahu Porta Orientale 1/1856). V. naglaša it. asimilacijske težnje kot nekaj naravnega, prevzema ga strah pred slovansko nevarnostjo. Te svoje misli je 1861 združil v brošuri Trieste e l'Istria e le loro ragioni sulla questione italiana (Milano 1861), ki je izšla sočasno tudi v Parizu v franc. (Trieste et l'Istria: leurs droits dans la question italienne). Ta »prvi odkriti nastop iredentizma« (I. Juvančič) je odprl tudi novo pogl. v it.-slov. (južnoslovan.) stikih, ki so dobili polno podobo od konca sedemdesetih let dalje kot sinteza zamisli voditeljev it. države, spremenjenih pogledov G. Mazzinija in drugih tvorcev zamisli it. preroda. V. se je tako iz Slovanom naklonjenega (pred revolucijo 1848) spremenil (po 1850) v zagovornika it. drž. interesov in zamisli o »naravnem zakonu asimilacije« Slovanov ob Jadranu; vmes je v letih 1848-49 očitno pod Mazzinijevim vplivom pisal o nekaki nevtralni državi, o jadranski Švici. V. je potlej nespremenjeno zagovarjal svoje poglede. 1862 je izdal v Turinu brošuro La Russia, l'Europa e l'Italia, kjer se je lotil evrop. vprašanj, podobno v brošuri Napoleone III (Turin 1861) in v drugih objavah. K bolj lokalnim problemom se je vrnil v knjigi Il Friuli. Studi e reminiscenze (Milano 1865) ter v knjigi L'Adriatico in relazione agli interessi nazionali d'Italia (Udine 1871). V zadnjih dveh desetletjih pa je pisal predvsem o družboslovnih in gospodar. problemih Furlanije. 1884 je v Il Giornale di Udine objavil svoje spomine, ki so izšli v knjigi 1967.

Prim.: L. Fracassetti, Pacifico Valussi: saggio biografico, critico, Udine 1894; A. Vivante, Irredentismo adriatico, Firenze 1912, pass.; A. Anzilotti, Italiani e Jugoslavi nel Risorgimento, Roma 1920, 77–98; F. Fattarello, Pacifico Valussi. Udine 1931; I. Juvančič, Pojav italijanskega iredentizma in vprašanje asimilacije. Razprave in gradivo, INV 1/1960, 135–49; P. Valussi, Dalla memoria d'un vecchio giornalista dell'epoca del Risorgimento italiano, Udine 1967 (z navedbo V-jeve bibliograf. in objav o njem); R. Giusti, Venecija i jadransko pitanje 1848–1849, Jič, št. 1–2, 1977, 75–89; G. Marchetti, Il Friuli. Uomini e tempi, Udine 19792, 697–707; J. Pirjevec, Niccolò Tommaseo tra Italia e Slavia, Venezia 1977, pass.; La Favilla (1836-1846), Udine 1885, pass.

B. Mar.

Marušič, Branko: Valussi, Pacifico (1813–1893). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi951500/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (15. april 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 16. snopič Tič - Velikonja, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1990.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine