Primorski slovenski biografski leksikon

URŠIČ Jožef Miroslav, posestnik, tigrovec, r. 30. jan. 1900 v Podragi pri Vipavi. Oče Franjo, mati Marija Žgur. Bil je pobudnik PD Podraga in igralec. Po zatrtju slov. šol in društev je v gornji Vipavski dolini delovalo več tajnih pev. zborov, orkestrov s harmoniko, v Podragi tamburaški zbor ter zaživela močna podtalna dejavnost proti faš. z ileg. celicami po vaseh. Skrivaj so nosili abecednike Prve korake malčkom in organizirali tajne slov. šole (gl. PSBL Lasič Zvon). U. je bil lastnik mlina na Dobravi, imenovan mlin »Dobrac«, žage in posestva. V mlinu in v cerkvici, ki je ni več, so se sestajali tigrovci z oboroženo trojko iz Jsle: Danilo Zelen iz Senožeč, Tone Černač iz Matenje vasi, Josip Kukec iz Postojne, pozneje tudi Franc Fortunat iz Volč, Just Godnič iz Komna in drugi. U. je sprejemal razno liter., tudi ilegalno, in liter. it. polit. emigrantskih organizacij v Parizu ter nudil hrano in zavetje trojkam, ki so prenočevale v mlinu, nad hlevom in v cerkvici. Obiskoval je celice po vaseh in jim izročal liter. Tudi v Podragi jo je izročal zaupnim osebam. Zelo prizadeven pri razdeljevanju liter. je bil njegov delavec na žagi T. Mohorčič, ki je liter. razen po vaseh gornje Vipavske doline nosil tudi v Ajdovščino in Črniče. T. Rutar se je z njim dvakrat sestal na Ajševici, nekaj pred njegovo smrtjo v Nazarjih, kjer je živel poslednja leta. Z U. in oboroženo trojko je tesno sodelovala celica v Vipavi: študent in pesnik Dr. Bajc, trgovec St. Poniž (gl. čl.), Mirko Princes, gostilničar v Vipavi, uradnik Ivo Može in T. Mohorčič iz Vipave, delavec pri U. Člani te celice so se sestajali posamezno ali vsi skupaj z oboroženo trojko v Podragi, v drugih mlinih, na samotah ter trojki prinašali hrano na določen kraj. Na sestanku so obravnavali primer jetičnega faš. učitelja Francesca Sottosantija, ki je otrokom pljuval v usta, če so izgovorili slov. besedo (gl. čl.). Člani vipavske tajne celice so bili zelo agilni pri raznašanju liter. po okoliških vaseh. Med bivanjem trojke v Ložah, ko je zbolel T. Černač, ji je hrano prinašal gostilničar Stamberger z Goč, kar dokazuje povezanost tigrovcev po vaseh gornje Vipavske doline. U. je v TIGRu sodeloval do 1937. Zaradi preteče aretacije je v naglici in natihoma prodal hišo, posestvo, mlin in žago ter se izselil v Jslo. Kupil je posestvo v Banja Luki in tam živel z družino do konca druge svet. vojne. Ob koncu vojne so njegovo bivanje ogrožali priseljenci iz raznih vasi, ki so iskali delo in bili brez sredstev. Leto za letom so mu pobrali pridelke. Zavoljo tega stanja se je vrnil na Primorsko in živel v Bertokih pri Kopru.

Prim: Lastni arhiv; TolmZb 1975; Bistriški zapisi, 1982, 2, 71.

Rut.

Rutar, Tone: Uršič, Jožef Miroslav (1900–?). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi951210/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (19. julij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 16. snopič Tič - Velikonja, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1990.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine