Primorski slovenski biografski leksikon

TRONTELJ Alojzij, duhovnik, član Misijonske družbe, r. 17. apr. 1907 v Gomilah, župnija Šentvid pri Stični, u. 15. okt. 1979 na Mirenskem Gradu, kjer je tudi pokopan. Oče Mihael, mati Ivana Erjavec. V Lj. je končal klas. gimn. in 8. jul. 1928 vstopil v Misijonsko družbo (lazaristi). V duhovnika je bil posvečen 13. avg. 1933 v Lj. Jan. 1938 je postal ravn. znane misijonske tiskarne v Grobljah pri Domžalah, ki pa so jo v začetku zadnje vojne zasedli Nemci. T. je odšel kot begunec v Bgd in delal med slov. begunci v Srbiji kot župnij. uprav. v Kragujevcu. Tu je po vojni začel izdajati mesečnik Cerkveni zvon. Po vrnitvi v Groblje je upal, da bo nadaljeval s tiskarsko dejavnostjo, toda zaman. Povojna represija tudi njemu ni prizanesla in za več let je moral v zapor (1948–53), od koder je v mar. 1953 prišel na Mirenski Grad. Kot duhovnik Misijonske družbe se je selil še trikrat: 1962 v Šmartno ob Savi, 1965 v Šentjakob ob Savi in 1970 spet na Mirenski Grad. - Trdega dala se je naučil že na domači kmetiji in svojo izrazito gospodar. naravo plodno razvijal tudi v duhovniškem poklicu. V tiskarski dejavnosti so ga sicer zaustavile ovire, ki so izvirale iz zgod. okoliščin medvojnih in povojnih časov, zato pa je neutrudno gradil vsepovsod, v Grobljah, na M. Gradu, v Šmartnem in Šentjakobu. Na M. Gradu je preživel dve devetletni obdobji (1953–62 in 1970–79). Prinesel je novo življenje in se trajno zapisal v zgod. kraja. V vsestranskih obnovitvenih delih je prišel do izraza tudi njegov osebni fizični prispevek. Na Grad je povabil slikarja in kiparja Toneta Kralja, ki je prevzel obsežno umetniško prenovo romarske cerkve Žalostne Matere božje od glavnega oltarja do markantnega križevega pota. Za trajno pa so na grič prišle sestre usmiljenke, ki jim je T. v bivši misijonski hiši iz obnovljenega pogorišča pripravil nov dom. Preskrbel je dovoljenje za novo pokopališče in na sušni grič spravil vodo iz reke Vipave. V drugem obdobju pa je med drugim vodil tudi dom duhovnih vaj in mu načrtoval prepotrebni prizidek z novo prostorno dvorano, še druge načrte mu je prekrižala bolezen, a je pot, ki je vodila do versko duhovnega centra, kot ga danes predstavlja Mirenski Grad, v dobršni meri tlakovana s T-vim prispevkom.

Prim.: Liber Confratrum in Monte Grad ab anno 1913 usque ad 19....; Letopis Cerkve na Slovenskem, Lj. 1985; Odšli so: Alojzij Trontelj, Družina št. 41/1979; V spomin Alojziju Trontelju, KatG 25. okt. 1979; osmrtnica v Delu 17. okt. 1979; NL 1. nov. 1979; Doma (izdaja provincialno vodstvo Hčera krščanske ljubezni - usmiljenk, v Bgdu) št. 1, jan.-febr. 1980; Mirenski Grad pri Gorici, Miren 1986 (brošura, izdajatelj Misijonska družba, Mirenski Grad, Miren); Orgelsko-zborovski večer, Mirenski Grad, 17. dec. 1989 (koncertni list); Dom in rod, št. 2, Miren, dec. 1989 (župnijski list).

B-n

Budin, Pavel: Trontelj, Alojzij (1907–1979). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi950560/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (19. julij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 16. snopič Tič - Velikonja, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1990.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine