Primorski slovenski biografski leksikon

TOMŠIČ Marjan, slavist in pisatelj, r. 7. avg. 1939 v Račah pri Mrbu, živi v Kopru. Oče Uroš, železničar, mati Marija, gospodinja. Osn. š. v rojstni vasi, nižja gimn. v Slivnici in pozneje v Račah. 1958 je maturiral na realki v Mrbu. Med 1958–61 je študiral slavistiko na Filoz. fak. v Lj. Zanimanje za družbeno-polit. dogodke in njegovi kritični pogledi na delo Zveze komunistov so bili vzrok, da je protestno izstopil iz njene organizacije. Z izstopom je protestiral proti krivični odstranitvi svojega prof. Antona Slodnjaka. Posledica tega je bila izguba štipendije in stanovanja v študentskem domu. Študij je tako prekinil, saj si je zaradi gmotnih težav moral iskati priložnostne zaposlitve. Konec 1961 je zapustil Lj. in se zaposlil kot učitelj slov. na OŠ Grahovo pri Cerknici. Po treh letih je poučevanje prekinil, ker je spet prišel v spor s predstavniki uradne politike, in se je 1964 vrnil v Lj. Zaposlitve ni dobil, saj ga je spremljala oznaka »politično sumljiv«. Do odhoda k vojakom (1966) je bil nekaj časa tajn. mednar. speleološkega kongresa, saj je bil vnet jamar in član Jamarske zveze. Po vrnitvi od vojakov se je 1968 zaposlil na Prim. Do 1970 je poučeval slov. na OŠ v Marezigah. Zanimalo ga je tudi časnikarsko delo. Tako je bil od 1970–75 zaposlen kot časnikar na R Koper, pri PrimN in pri Delu. Veliko več zadovoljstva pa mu je dajalo delo z mladimi, zato se je 1975 ponovno vrnil v Marezige in tam poučeval do 1979. Nato se je za eno leto zaposlil v koprskem dijaškem domu. Tudi to delo je prekinil in se spet vrnil na podeželje. Do 1987 je poučeval na OŠ v Gračišču. Zdaj živi in dela kot svobodni pisatelj v Kopru, pravzaprav v Gucih pri Vanganelu. - Pisateljevo delo je po vsebini in temah, o katerih piše, zelo različno. Pisati je začel že v osn. š. To so bile prve pesmi in zgodbe. Prve črtice so mu objavili v reviji Mlada pota v času šolanja na realki. Takrat je bil njegov mentor pisatelj Jože Potrč. Tudi v času študija v Lj. je pisal. Objavljal je v Perspektivah in bil tudi član ured. odb. v času, ko so revijo ukinili. Prvo samostojno objavljeno delo je bila zbirka satir in sanjsko-fantazijskih zgodb z naslovom Krog v krogu (1968). Do izida druge knjige je objavljal v različnih revijah (Ob, Sdb, Dial, PrimSreč). 1980 je izšla druga knjiga z naslovom Onstran. To je zbirka črtic, za katere bi lahko rekli, da spadajo v zvrst znanstvene fantastike. Svet, ki ga pisatelj opisuje in ki ga vznemirja, je svet sanj, iracionalnega in komaj slutenega. Nekatere zgodbe so napisane po ljudskih pripovedih, ki jih je spoznal, njihovi so glavni junaki zgodb. Ljudska modrost, ljudsko razlaganje sveta in njegovih skrivnosti so blizu pisateljevemu pojmovanju sveta. Pisatelj sam pravi, da se je njegova razgibana fantazija prepletla s fantazijo ljudskih štorij. - 1985 je izšel njegov roman Šavrinke. Glavna tema romana je še vedno Istra in njen človek. Roman opisuje potovanje istrskih žensk v Trst, kjer so trgovale tako, da so kmečke pridelke zamenjavale za stvari, ki so jih potrebovale. Istranke, njihovo garanje in njihov izjemni način preživljanja so postale zanimiva zgodba, napisana na svojstven način. To je roman-reka, ki nima začetka ne konca. Zgodbo odlikujeta stil in jezik. Avtentičnost in resničnost istrske zemlje in ljudi je poudaril z rabo narečnih besed jezika, ki ga govorijo v Istri. Roman je doživel ugoden odmev pri kritiki, kar dokazuje tudi prva nagrada na anonimnem natečaju založbe Kmečki glas. - S knjigami, ki sledijo, se je pisatelj začasno oddaljil od Istre, ki ga je toliko vznemirjala. 1987 je izšal roman Ti pa kar greš. To je avtobiografska zgodba, ki jo označuje močna izpovednost. Govori o času, ko je pisatelj študiral. Zavoljo realističnega prikazovanja pisateljevega življenja, v katerem so se odražale družbeno-politične razmere, je roman tudi dokument tistega časa. Roman je dobil Kajuhovo nagrado za leto 1988. - Roman Kafra, ki je izšel 1988, je tudi delno avtobiografski. To je zgodba o dečku in njegovem odraščanju. Tudi ta roman označuje avtorjeva osebna prizadetost in močna čustvenost, ki se kaže v doživljanju in spoznavanju dečka Lija. Spoznamo kruti čas Hitlerjevega nacizma in tudi čas povojne zmedene ideologije. Super frače je knjiga, ki je izšla 1988. Namenjena je mladini. To je zbirka zgodb iz avtorjevega otroštva. - Pomembno je tudi pisateljevo delo, ki ga je opravljal kot učitelj in mentor. Vsa leta poučevanja je z veliko ljubeznijo učil in vzgajal otroke k spoznavanju in odkrivanju lastnih korenin. Bil je uspešen mentor literarnega krožka na OŠ Gračišče. Pod njegovim mentorstvom so učenci zbirali ljudske zgodbe in pesmi. S tem delom je iztrgal pozabi Slov. Istro in jo hkrati tudi na novo odkrival. Sad teh prizadevanj je zbirka istrskih ljudskih štorij Noč je moja, dan je tvoj, ki je izšla 1989. Ta knjiga odkriva bogastvo istrskega ljudskega pripovedništva in ima poleg umetniške tudi veliko etnografsko vrednost. Istro vključuje v enoten slov. kult. prostor. - Zadnja T-eva knjiga je Veter večnosti (1989). To je zbirka črtic in novel s področja znanstvene in psihofantastike. Pisatelj veliko objavlja tudi v revialnem tisku: Sdb, Dial, PrimSreč, Srce in oko, Ars Vivendi, Kurirček... Bil je glavni ur. pri izdaji monografije o Istri Slovenska Istra (1988). Piše tudi radijske igre (Štiglica, Kocka, Ključ, Trije) in scenarije za risanke. Napisal je 12 scenarijev za risanke, ki jih je režiral znani slov. animator Koni Steinbacher v produkciji Viba filma. Po vsebini so risanke družbeno-kritične in razkrinkavajo človekove slabosti. Nekateri naslovi risank: Epidemija, Kamen, Kokon, Prehitevanje, Vrata, Vsiljivec, Komar, Agonija...

Prim.: Osebni podatki; navedbe v avtorjevih knjigah in poročila o njih, npr. Mojca Ravnik, Iz istrske prozne folklore, mitologije in magije, Delo 25. jan. 1990 (KL).

Ivančič

Ivančič, Damjana: Marjan Tomšič (1939–2023). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi950300/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (26. april 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 16. snopič Tič - Velikonja, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1990.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine