Primorski slovenski biografski leksikon

TAMARO Attilio, časnikar, zgodovinar in diplomat, r. v obrtniški družini v Trstu 13. avg. 1884, u. 20. febr. 1956 v Rimu. T-ov oče je bil po polit. prepričanju zmeren demokrat, vendar antiklerikalno in antisocialistično usmerjen. T. je odraščal v iredentističnem ozračju, značilnem za trž. položaj na prehodu 19. v 20. stol. Obiskoval je obč. gimn. v Trstu (kasnejši licej Dante Alighieri), kot dunajski študent pa se je znašel v središču bojev za it. U v Trstu. Diplomiral je iz liter. ved 1906 in se zaposlil kot knjižničar in arhivist pri deželni vladi v Pulju. Po dveh letih se je vrnil v roj. mesto ter se posvetil polit. delu in časnikarstvu. Sodeloval je pri listu L'Indipendente, ki je bil glasilo levega krila trž. liberalnih nacionalistov, 1911 pa je postal član ured. časnika Il Piccolo. To je tudi obdobje, ko se je intenzivno ukvarjal z osvetljevanjem polit. in zgod. razsežnosti problemov vzh. Jadrana in Balkanskega polotoka v luči nacionalističnih aspiracij it. iredentizma. V Trstu je opravljal še službo tajnika Ljudske univerze, po izbruhu vojne med It. in Avstro-Ogrsko pa se je javil kot prostovoljec v it. vojsko in postal pehotni poročnik. 1920 je bil imenovan za dopisnika nekaterih it. dnevnikov na Dunaju. Po vrnitvi v It. se je ustalil v Rimu in delal kot glavni ur. časnika L'Idea nazionale. 1927 je bil imenovan za it. generalnega konzula v Hamburgu, 1930 je postal opolnomočeni minister v Helsinkih, 1935 v Bernu, 1943 je bil odpoklican in upokojen. Slovence oz, južne Slovane posebej zadeva T-ova publicistična in zgodovinopisna dejavnost, saj je v njiju vseskozi zaznavno pristransko stališče dokazovanja it. značaja Trsta, Istre in Dalmacije in nesposobnost vživetja v posebne razmere obmejnih dežel. Ta usmeritev je vidna že v knjigah L'Adriatico golfo d'Italia, L'italianità di Trieste (Milano 1915) in Italiani e Slavi nell'Adriatico (Roma 1915). 1918–19 je pri rimskem senatu izšlo obsežno T-ovo delo La Vénétie Julienne et la Dalmatie. Histoire de la nation italienne sur ses frontières orientales. V obdobju 1920–27 je v revijah Rassegna italiana, Politica, La vita italiana in Gerarchia objavil vrsto člankov, v katerih se ukvarja z jadranskim, srednjeevrop., podonavskim in balkanskim prostorom s posebnim ozirom na it. zunanjepolit. interese. Tik po drugi svet. vojni se je v pričakovanju sprememb na vzh. it. meji povrnil k trž. vprašanju in 1945 objavil v Rimu Trieste. Storia di una città e di una fede, 1951 pa v Bologni delo La condanna dell'Italia nel trattato di pace. - T-ovo zgodovinopisno delo obravnava zlasti krajevne trž. in istrske zadeve, od tovrstnih objav pa so za današnji slov. prostor pomembne zlasti naslednje: Saggio del catalogo dei monumenti e degli oggetti d'arte esistenti nell'Istria (Archeografo triestino 1909, 123–71); La cassetta d'avorio bizantina di Capodistria (Miscellanea di studi in onore di Attilio Hortis, Trieste 1908, 563–79); Italo Sennio. La chiesa e il convento di S. Anna di Capodistria (Archeografo triestino 1911, 418–25) in končno kulturno zgodovinski oris Pirano (Trieste 1910). T. je celovito obdelal Trst v obsežnem delu v dveh knjigah Storia di Trieste (Roma 1924, ponatis Trieste 1976, faksimiliran ponatis Bologna 1989). Pisec se tudi v tej publikaciji, čeprav v precejšnji meri sloni na študiju arhivskih virov, ni mogel izogniti pristranskosti, saj ves polit., kult., umetn. in gosp. razvoj v mestu presoja s stališča pretiranega poudarjanja njegovega it. značaja tako v starejši kot v polpretekli dobi. Današnja znanost kritično vrednoti T-ovo zgodovinopisno delo, ker je nastajalo pod prevelikim vplivom iredentističnih in nacionalističnih načrtov nekdanje kraljevine It.

Prim.: Omaggio allo storico Attilio Tamaro, posebni zv. revije Porta Orientale XXIV, 1954 (gl. zlasti bibliografijo B. Coceanija, 359–67); Demokr. 9. mar. 1956; Cesare Pagnini, Attilio Tamaro, lo storico di Trieste, 1957 (brez navedbe kraja tiskanja in založbe); Piccola enciclopedia giuliana e dalmata, Gorizia 1962, 214; Giulio Cervani, La »Storia di Trieste« di Attilio Tamaro. Genesi e motivazioni di una storia (uvod v ponatis knjige Storia di Trieste, Trieste 1976, Volume primo, VII-XLI).

M. V.

Vuk, Marko: Tamaro, Attilio (1884–1956). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi950030/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (3. februar 2023). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 15. snopič Suhadolc - Theuerschuh, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1989.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine