Šibenik, Franc (1909–1979)

ŠIBENIK (SIBENI) Franc, duhovnik in kult. delavec, r. 22. jan. 1909 v Trstu, u. 31. avg. 1979 v bolnišnici v Trstu, pokopan na Proseku. Oče Jakob, mehanik, mati Marija Pipan. Osn. š. v Trstu (Ciril-Metodova šola), gimn. v Malem semenišču v Kopru, bogoslovje v Gor. Tu je bil posvečen v mašnika 21. maja 1932. Prva njegova služba (od 16. avg. 1932 do 5. febr. 1936) je bila v hrv. Istri, kjer je bil žup. upravitelj na Vrhu pri Buzetu, od koder je upravljal tudi župnijo Račice. Tu je takoj naletel na velike težave in civilne oblasti iz Pulja so zahtevale, da ga škof odpokliče, češ da je proti It., da ovira delo it. oblasti in da rabi v cerkvi tuj jezik (lingua straniera). Škof Fogar ga je sdcer zagovarjal in podpiral, vendar ga je febr. 1936 imenoval za žup. uprav. v Lazaretu (Bertoki), mar. 1939 pa ga je škof Santin imenoval tam za župnika (civilne oblasti iz Pulja so še temu dolgo upirale). V Lazaretu je preživel težke vojne in povojne čase in tudi tu ni manjkalo sitnosti in nasprotovanj jsl. oblasti. Škof Santin ga je celo suspendiral za nekaj dni, ker se je udeležil v Lj. zborovanja C.-M. društva slov. duhovnikov. Poleg Lazareta je od 1948 oskrboval župniji Dekani in Tinjan, nato pa še Osp in tisti del miljske župnije, ki je pripadel Jsli. V Lazaretu je ostal do maja 1955, ko je prišel zaradi težav v Trst. - Anton Vovk, lj. škof in takratni administrator tržaško-koprske škofije v Jsli, mu je 23. jan. 1956 poslal na Opčine pohvalno pismo. V njem pravi: »Brez laskanja mirno izjavim, da ste vso potrebno gorečnost in požrtvovalnost temu teritoriju posvetili. Žal mi je, da ste te kraje zapustili, ker ste jim pomenili res veliko.« - V Trstu je bil eno leto ravn. Marijanišča na Opčinah, eno leto kpl. na Opčinah, 1. okt. 1957 pa je prišel na Prosek: najprej kot kpl. (2 mes.), kot žup. uprav. (7 mes.) in končno kot žpk (od 1. avg. 1958 do smrti). Nekaj časa je bil tudi dekan openskega dekanata. 1965 je bil imenovan za monsinjorja. Na Proseku je posvetil moči dušnemu pastirstvu in šoli. Bil je vesten in neutrudljiv duhovnik, skrbel je za dober tisk in za lepoto cerkve. Odlikovala ga je gostoljubnost. Dolgo časa ga je mučila bolezen, ki mu je delo ovirala ali ga celo preprečila.

Prim.: ŠkATrst; žup. arh. Prosek; L. Škerl, Msgr. F. Š., KatG 6. sept. 1979 s sl.; Isti, KolGMD 1980, 94; NL 13. sept. 1979.

Škerl