Primorski slovenski biografski leksikon

SURINA Stojan, tigrovec, r. 14. sept. 1912 v Jelšanah pri Ilir. Bistrici. Oče Jožef, mati Antonija Valentič, kmetje. 6 razr. osn. š. Jelšane, ob koncu druge svet. vojne tečaj za carinike, tečaj zadružnega knjigovodstva. S. je zelo zaveden Slov., odločen protifaš., imel velik vpliv na mladino. 1931 se je uprl faš. na občini Jablanica vpisu v faš. avantgardo. Če bi se bil vpisal, bi mu bili sledili drugi mladinci. Faš. so ga pretepli. Ko so ga videli njegovi sovrstniki krvavečega na vratih obč. stavbe, so napadli faš., ki so se hitro zaklenili v obč. stavbi. S. je bil zaradi odpora proti faš. stalno brezposeln. Faš. delovodja ga je napodil, ko se je zaposlil pri kopanju jarka za elektr. kabel med Reko in Pivko. Delavci, ki so tolkli kamenje na gozdnih cestah, so mu včasih na svoj račun dali delo in je dobil 7 lir za kv. meter nanošenega in na cesti stolčenega kamenja. V organ. TIGR sita ga vpeljala J. Hrabar in V. Brozina iz Jelšan in S. je vneto sodeloval v letih 1935–40. Fr. Brozina in omenjena dva so mu dajali antifaš. liter., ki jo je raznašal po vaseh med Postojno, Reko, Kozino in Klano. Hrabar mu je izročil pištolo in pet bomb. S. je nosil v Jslo tajna pisma, ki jih je J. Hrabar prejemal iz Trsta in Reke. 1941 je že sodeloval v OF in je nosilec partiz. spomenice. S. je it. tajna polic. Ovra ob odkritju organizatorjev OF aretirala 26. mar.1942, ga strahotno mučila, ga večkrat vodila z Reka v Trst in nazaj ter stalno pretepala. Iz Kopra je bil prepeljan v Rim, kjer je bil pred faš. sodiščem obsojen 28. nov. 1942 na 24 let zapora. S. je po kapitulaciji It. okt. 1943 ušel iz kaznilnice v Castalfranco in se po vrnitvi domov pridružil NOV v Čeljah, kjer je prišel v stik s tigrovcema, organizatorjema OF T. Dolganom in Jos. Zidarjem, in bil dodeljen rajonu Katarina (hrib pri Jelšanah) kot preds. Maja 1944 je bil težko ranjen in se zdravil v partiz. boln. v Draguču v Istri do nov. 1944. Nato je bil do konca vojne polit. deleg. voda zaščitne čete južno prim. voj. področja. Dec. 1945 demobiliziran in zaposlen pri okraj. NOO Ilir. Bistrica do konca 1946. Leta 1947 namest. komandanta delov. brig. pri gradnji proge Šabac-Sarajevo. Po opravljenem tečaju za carinika je bil carinik na Reki do konca 1948, nato tajn. komunal. podjetja Voplin na Reki, od 1952 manipulant v ladjedel. 3. Maj na Reki in od apr. 1955 zaposlen pri Delamaris ter se 1962 upokojil pri Drogi v Portorožu.

Prim.: Aula IV; lastno pripovedovanje; T. Rutar, Krivične trditve o vodstvu TIGR, v zbor. Bistriški zapisi 1984, 2, 71–103; T. Rutar, PDk 20. mar. 1983.

Rut.

Rutar, Tone: Surina, Stojan (1912–?). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi946960/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (23. julij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 15. snopič Suhadolc - Theuerschuh, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1989.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine