Primorski slovenski biografski leksikon

STRČIĆ Petar, zgodovinar, r. 24. avg. 1936 v Krasu (Dobrinjština) na otoku Krku, živi v Zgbu in na Reki. Oče Anton, delavec, mati Marija Gržetić, gospodinja. Osn. š. v Krasu in na Reki, Glasb. š. in gimn. na Reki. 1961 je diplomiral iz zgod. na zgb. U, kasneje je študiral v Zgbu na Pravni fak. Najprej je bil učitelj na osn. š. v Vrbniku in v Čavlih, od 1961 do 1978 asistent v severnojadranskem inštitutu JAZU na Reki, nato strokovni svetnik v centru za zgod. delavskega gibanja in NOB za Istro, Hrv. Prim. in Gorski Katar na Reki (1978–80). Leta 1980 je postal ravn. Arhiva Hrvatske, kar je še sedaj. Med službovanjem na Reki je vrsto let predaval zgod. na tamkajšnji PA, vodil je tudi knjižnico »Vitezić« v Vrbniku (1959–60). - Svoje znanstveno raziskovalno delo je S. začel pod vplivom prof. J. Šidaka, ko je 1959 začel pregledovati arhiv D. Vitezića, istrskega narodnega buditelja. Tako je začel obdelovati polit. zgod. istrskih Hrvatov (in Slovencev) v drugi pol. 19. stol., kasneje pa je prešel na področje zgod. 20. stol. Njegova bibliografija je obsežna in zajema poleg knjižnih objav še razprave, ocene in poročila ter članke poljudnejše vsebine (vsega preko tisoč objav). V dveh knjigah je objavil gradivo o it. okupaciji otoka Krka: Otok Krk 1918 (Rijeka 1968) in Grada o talijanskoj okupaciji o. Krka (Rijeka 1970); samostojno je še izdal Prvi tabor Hrvata, Istre i Kvarnerskih otoka (Rijeka 1971); Zapisnici sjednica i skupština »Hrvatske čitaonice« u Vrbniku 1871–1929 (Krk 1971); skupaj z A. Gironom šolsko zgod. čitanko za reško področje (Zgb 1975); 1975 so izšli Zapisnici sjednica okružnog narodnoosvobodilačkog odbora za Hrvatsko Primorje 1943–1945. godine; nato Otok Krk - njegova prostost, njegovo danas (Zgb 1978); Vanjskopolitička borba Josipa Broza-Tita za Istru od 1941. do 1945. godine (Rijeka 1978; tudi v it.); monografija o Pazinu (1982), o reški rafineriji nafte (1982) im o Krku (1987). Vseh samostojnih publikacij je 16 (v 20 izdajah). Poleg tega je S. uredil več zbornikov in knjig, sodeloval je pri nastanku cele vrste revij, krajevnih publikacij in zbornikov. Deloval je kot organizator znanstvenih sestankov ter v organizacijah zgodovinarjev in arhivarjev. Od 1970 je preds. Pazinskega memorijala, v okviru katerega je tudi pripravil znanstveno srečanje, posvečeno škofu J. Dobrili (1982). S svojimi razpravami je posegel tudi v slov. zgod. Sodeloval je v slov. publikacijah (PDk, GorLtk, PZDG itd.) in se udeležil zborovanj slov. zgodovinarjev v Trstu, Kopru in Novi Gor. S. je tudi sodelavec PSBL. Za svoje delo je S. prejel nekaj nagrad in priznanj, prejel je tudi državna odlikovanja.

Prim.: Osebni podatki; A. Giron, Bibliografija Petra Strčića, v: Pazinski mernorijal 10/1980, 107–53; Historijski zbornik (Zgb) 25–26/1972–1973; Glas Istre 26.-27. jul. 1972; Start (Zgb) 19. nov. 1983, 10–14; Borba (Zgb) 24.-25. dec. 1983, št. 355–56; PrimSreč 1985. 57–58, 402–05; Polet (Zgb) 19. jul. 1985, št. 322–323; Danas (Zgb) 26. nov. 1985, 24–26.

B. Mar.

Marušič, Branko: Strčić, Petar (1936–2019). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi946840/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (20. julij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 14. snopič Sedej - Suhadolc, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1988.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine