Primorski slovenski biografski leksikon

STAREŠINIČ Stanislav, gledališki igralec, r. 3. nov. 1921 na Preloki pri Vinici, občina Črnomelj, živi v Trstu in Piranu. Oče Josip, kanadski državljan, mati Barbara Gerdun, oba kmečkega porekla. Osn. š. je dokončal na Preloki, potem pa se je izučil ključavničarske obrti in bil od 1939 do 1942 zaposlen kot pomočnik pri mojstru Leopoldu Jermanu in v Belokranjski železolivarni. Od 4. jun. 1942 do 6. jan. 1943 je bil interniran na Rabu, potem pa do 1. mar. i. l. v vojaški kasarni na Reki in do 8. sept. 1943 v Gonarsu. Od tistega dne do 8. sept. 1946 je sodeloval v NOB in v JLA kot borec, bolničar in sanitetni referent brigade. 1951 je diplomiral na AGRFT v Lj. Že od sezone 1946-47 je bil angažiran v D SNG v Lj. kot vodja statistov in igralec. S 1. apr. 1951 je prišel v SNG v Trst, katerega član je ostal do upokojitve 1. jun. 1982, a zanj še danes honorarno nastopa. S. je gostoval v različnih gledališčih; še posebno pomembni so bili nastopi v SNG Mrb. (1951–52), v Prešernovem gled. v Kranju (1955–56), v Hrvatskem narodnem kazalištu v Karlovcu (1962–63) in v D SNG Lj. (1967–68). Od sept. 1964 je bil eno leto na post-diplomskem študiju v Pragi, Brnu in Bratislavi s štipendijo vlade ČSSR. Soustanovitelj je gledališča Loža - La Loggia v Kopru, v katerem tudi nastopa od sezone 1983–84. Doslej je odigral nad 200 gledaliških vlog, od tega 171 v sedanjem SSG v Trstu in kot igralec obvlada vse finese retorike, ljubimske, karakterne in komične vloge v velikih delih klas. repertoarja. Bil je Shakespearov Romeo, Hamlet in Orsino, Jonsonov Mosca, A. P. čehova Trepljev in Versinin, Williamsov Kowalski, Millerjev Biff, da omenimo le nekatere. Od velikih vlog slov. dramatike je bil Pravdač (B. Kreft, Celjski grofje); Matiček (A. T. Linhart, Ta veseli dan ali Matiček se ženi); Lovre Kvas (J. Jurčič, Deseti brat); Jerman (I. Cankar, Hlapci); Janez Gradnik (I. Pregelj, Tolminci) idr. Odigral je tudi vrsto vlog v delih it. avtorjev, ki jih je uprizorilo SSG v Trstu, npr.: Manzari, Mrtvi ne plačujejo davkov - Gigi; De Filippo, Glasovi vesti - Carlo; Pirandello, Henrik IV. - Bertoldo; Dardi, Zločin in kazen - Svidrigajlov; Paolo Levi, Po čem je resnica - Pietro; Fo, Arhangeli in avtomati - Giulio; Goldoni, Grobijani - Riccardo; Silone, Prigode ubogega kristjana - Padre spirituale; Brancati, Raffaele - Giovanni; Goldoni, Nergač - Desiderio; Berto, Neznani Benečan - Lui; De Filippo, Dolgonoge laži - Roberto Perreti; Goldoni, Primorske zdrahe - Matteo in še več drugih. Veliko število vlog je izoblikoval tudi v rad. igrah R TrstA, R Koper in R Lj. Številni so njegovi nastopi na TV: pomembno vlogo je odigral v nadaljevanki Rinaldo Rinaldini, ki jo je posnela nem. TV. Nastopil je v številnih slov. filmih (Na svoji zemlji, Pleme brzonožcev idr.), v hrv. Agent X javlja, v amer. Festivalska deklica in it. I Carbonari. Kot dober pevec je igral tudi v operetah, in sicer v naslovni vlogi Von Suppejeve Boccaccio, v vlogi Direktorja teatra v Gobčevi Planinski roži in v vlogi Grofa Bonija v Kalmanovi Čardaški kneginji. - Za vloge v gled. delih je S. prejel naslednje nagrade: prvomajsko nagrado Združenja dramskih umetnikov Sje 1959 za vlogo Svidrigajlova v Zločinu in kazni Dina Dardija v izvedbi SSG v Trstu, prvomajsko nagrado Združenja dram. umetnikov Hrv. 1963 za vlogo Hamleta v Shakespearovi tragediji v izvedbi Narodnega kazališta Karlovac; nagrado Združenja dramskih umetnikov Sje za leto 1982 za vloge Romea in Očeta Lorenza v Kishonovi Bil je Škrjanček, Kaife v Mrakovem Procesu, Kneza v Shakespearovi Kar hočete, Roberta Perretija v De Filippovih Dolgonogih lažeh in Starihova v Gogoljevi Ženitvi. Poleg tega je prejel še dve priznanji SSG Trst, in sicer 1971 in 1985. Za sodelovanje v NOV in kult. delo je dobil drž. odlikovanje 1946 in 1951.

Prim.: Osebni podatki; Arhiv SSG Trst; razni članki v PDk (tudi s slikami), Gledaliških listih in drugih časopisih; Arhiv OZE pri NŠK v Trstu; SGL III, 666–67; si. v Zborniku desete sezone SNG, Trst 1955, 30.

Ropet

Petaros, Robert: Starešinič, Stanislav (1921–1994). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi946660/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (22. julij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 14. snopič Sedej - Suhadolc, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1988.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine