Primorski slovenski biografski leksikon

SPESSOT Francesco, duhovnik, zgodovinar, narodopisec, r. 16. avg. 1890 v vasi Farra d'Isonzo, u. 14. jul. 1978 v Gor. Oče Jožef, mizar, mati Lucija Padovan. Osn. š. v Farri (1896–1902), gimn. v Gor., kjer je navezal stike s svojimi vrstniki, ki so se pozneje uveljavili v kult. življenju (C. Michelstaedter, B. Marin, E. Pocar, M. Camisi, F. de Gironcoli, A. Morassi). Maturiral je jul. 1910. Nato je postal glavni ur. gor. katol. glasila I'Eco del Litorale in tednika Il Popolo. Stopil je v gor. semenišče in bil posvečen v duhovnika 10. jul. 1914. V teh letih je obiskoval posebne tečaje za antične jezike (arabski in kaldejski). 1914 se je vpisal na dunajsko U, a ni utegnil obiskovati tečajev iz družinskih razlogov. Nadškof Sedej (gl. čl.) ga je 1913 poslal tudi v Benetke, da se seznani z dokumenti o ustanovitvi gor. nadšk., ki naj bi prišli v poštev za ureditev predvidenega 2. zv. zgod. dela Documenta historiam archidioceseos Goritiensis illustrantia. V sept. 1914 je bil imenovan za kateheta in žpka pomočnika v Ogleju. Med 1915 in 1918 je bil kot begunec v raznih it. mestih. Nadšk. Sedej mu je 1919 ponudil mesto kpl. in tajnika na škofiji, a S. ga ni sprejel iz zdravstvenih razlogov. Ostal je v Farri kot žpk pomočnik in administrator do 1921. Potem ko je brez uspeha zaprosil nadšk. Sedeja, da mu dovoli obiskovati U v Padovi, se je posvetil dušnemu pastirstvu in se zavzel za obnovo c. in drugih cerkv. stavb, ki so bile porušene med vojno (skupno je S. sodeloval pri obnovitvi devet cerkvá, štirih župnišč in nekaterih drugih cerkv. poslopij). 1922 je bil postavljen v Moraro za kpl., od 1923 do 1926 pa za žpka. Ko je msgr. Fogar (PSBL I, 373–76) postal trž. škof (1925), je S. konkuriral za katedro zgod. in patrologije v gor. sem., a ni uspel. 1926 je bil imenovan za žpka v Perteole in ostal tam do 1943, ko je postal dekan v Gradišču ob Soči. 1952 je bil postavljen za knjižničarja v gor. sem. in tam ostal do upokojitve 1970, ko se je vrnil v rodno Farro. Kot knjižničar je rad pomagal študentom, ki so opravljali raziskave za diplom. nalogo v sem. knjižnici. - S. je objavil lepo število del narodopisnega, arh. in zgod. značaja. Za narodopisje se je začel zanimati, ko je zbiral med polet. počitnicami 1906 v Farri in bližnjih vaseh furl. ljud. pesmi (villotte). Pozneje (1907–15) je to nalogo opravljal po naročilu avstr. min. za š. Nabral je okoli 2000 pesmi, od katerih jih je 1926 objavil 500. Istočasno je skrbno raziskoval arh. in zbiral podatke o pomembnejših osebnostih in dogodkih iz gor. preteklosti. Po naročilu msgr. Faiduttija (PSBL I, 341–43) je 1912 napisal zgod. monografijo o vasi Chiopris. V ta leta sodi začetek njegovega sodelovanja z revijo Forum Julii (podpisoval se je s psevd. Francesco Furlan ali s kraticami). Pozneje je sodeloval pri Rivista della Societá Filologica Friulana (član ured. odb. od 1966), La Panarie, Aquileia Nostra, Ce fastu?, Sot la nape. Napisal je več kot 60 prispevkov o gor. nadšk. in o poknež. grofiji Gor. in Gradiščanski. Objavil je tudi nekaj samostojnih del o samostanih in c. na Gor., o nadšk. K. M. Attemsu (PSBL I, 22–24) in njegovih pridigah v furlanščini. Pisal je tudi o nadšk. Edlingu (PSBL I, 327–29) in Inzaghiju (PSBL I, 556–58). Objavil je recenzijo o knjigi Zgodovina Idrije M. Arka (PSBL I, 19). - Znal je slov. in jo uporabljal pri raziskavah.

Prim.: NadškAGor., arhivalije, Catalogus sacerdotum Archidioceseos Goritiensis ab anno 1903 sub S, šematizmi; C. Medeot, Don Francesco Spessot, L'ultimo e il più giovane dei preti isontini internati, InizI 1969, št. 42; Isti, Preti, pass.; Isti, Cattolici, pass.; V. Bressan, Mons. Francesco Spessot, Udine 1973; Voce 22. jul. 1978; S. Tavano, Francesco Spessot, StudG XLVIII (1978) II, 7–15; KatG 20. jul. 1978.

Vh

Vetrih, Jožko: Spessot, Francesco (1890–1978). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi946460/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (21. julij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 14. snopič Sedej - Suhadolc, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1988.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine