Primorski slovenski biografski leksikon

SOSSI Vekoslav (Alojzij, Gigi), strokovnjak za pristanišča, javni delavec, r. 3. maja 1907 v Barkovljah pri Trstu, živi v Trstu. Oče Dragotin, uradnik v tržaški luki, mati Antonija Gerbec. Osn. š. Barkovlje (1913–17), pripravnica Trst (1917–19), slov. gimn. Trst (1919–20), slov. zasebna mešč. š. Trst (1920–21, izpit v Postojni), it. trg. š. Trst (1921–23). Zasebno je nadaljeval študij na trg. viš. sred. š. (računovodstvo) na Istit. tecn. Leonardo da Vinci v Trstu in dovršil Trg. fak. na U v Trstu (1940–44). Na trž. U je opravil tudi dvoletni tečaj v predmetih Tehnična, trg., upravna organizacija podjetij in Gospodarsko trg. kultura južnoevrop. držav. - V službi je bil v Javnih skladiščih trž. luke, kjer je napredoval od uradnika do višjega uradnika, načelnika kontrolnega oddelka in načelnika želez. oddelka, in to od sept. 1923 do sept. 1945, vmes je 1927 odslužil voj. rok. Pred prihodom jsl. vojske 1. maja 1945 v Trst je pripravil načrt za prevzem oblasti v Javnih skladiščih, ki ga je jsl. oblast odobrila in ga imenovala za dir. in uprav. luške organizacije (od 4. maja do 3. avg. 1945). Nato je od sept. do nov. 1945 delal pri PNOO v Trstu, ko je odšel na Reko za dir. Javnih skladišč Reka (nov. 1945 - jul. 1947). Vrnil se je v Trst in postal generalni dir. Centralspeda (od 1. avg. 1947 do 31. avg. 1949). Nato je vodil trg. in industr. poslovanje pri Imp. Exp. Gombač (sept. 1949 - jun. 1954). 19. febr. 1955 so ga aretirali in zaprli, češ da je sodeloval pri ustrelitvi dveh finančnih stražnikov, ki naj bi bila streljala 3. maja 1945 v ul. Udine na part. Brigado Sr. Kosovel. V ječi je bil 17 mes., na razpravi jun. 1956 pa popolnoma oproščen, ker so priče, ki so ga osebno poznale, dokazale, da ni bil navzoč na kraju dogajanja. Kljub temu so mu odvzeli oficirski čin in ga še naprej preganjali, da se je moral 1957 izseliti v Venezuelo, kjer je bil v Caracasu načelnik kredit. odd. Cauchos General Caracas (1957–60), nato dir. uprav. štirih podjetij industr., trg. in finanč. značaja (1960–65), končno lastnik 5 združenih venezuelskih bank (1965–67). 1967 se je vrnil v Trst in se odmaknil javnosti. 1982 je s prijatelji ustanovil Società Triestina di Cultura - Tržaško prosvetno društvo - Triester Kulturverein »Maria Theresia« in postal njegov preds. Društvo je začelo izdajati strojep. avtogr. tromesečnik Concordia - Sloga - Eintracht, Bollettino informativo, v katerem so članki v it., nekaj malega v slov. in nem. Od 1982 do 1985 je izšlo 10 številk, potem je prenehalo zaradi finančnih težav. V listu so hoteli študirati in ovrednotiti zgod., kult. in ekonomijo Trsta in ozemelj, ki so z njim povezana, v polnem spoštovanju vseh narodnostnih in jezikovnih komponent. Pri tem jih je vodil izrazit demokratski duh, da bi dosegli edini cilj, medsebojno razumevanje, slogo. - S. je v mladosti sodeloval v več društvih v Barkovljah: Šport. društvo Val II, Mladinsko društvo »Barkovlje« (ustanovnik), Pev. društvo Adrija, Veslarsko društvo Sirena in v Srednješolskem društvu Tommaseo (Trst mesto). Pod faš. so ga preganjali in 1925 so ga faš. pretepli, ko se je vračal s pevske vaje. Ko se je uprl spremembi priimka, je izgubil stalno službo, očeta pa so odpustili iz službe. 1942 so ga poklicali pod orožje do 8. sept. 1943. 1944 ga je poslal ravn. Javnih skladišč na prisilno delo (Kriegsarbeiter). Od 28. apr. do 4. maja 1945 se je boril proti Nem. Z Reke je bil 1946 poslan kot luški strok. na mirovno konferenco v Pariz (skupaj z Beblerjem), kjer je ostal 21 dni.

Prim.: Vprašalna pola v Zgod. ods. NŠKT, kjer so tudi drugi dokumenti in slov. in it. časopisi, ki so poročali o njegovi aretaciji in oprostitvi; slika PDk 23. jun. 1956; intervju na RAITrstA 1983 (arhiv).

Jem.

Jevnikar, Martin: Sossi, Vekoslav (1907–?). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi946360/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (19. julij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 14. snopič Sedej - Suhadolc, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1988.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine