Primorski slovenski biografski leksikon

SOČAN Lojze, ekonomist, r. 18. okt. 1938 v Soči, živi v Lj. Oče Ivan, kmet in gozdni delavec, mati Marija Kravanja, gospodinja. Osn. š. je dokončal v Soči, nižjo gimn. v Bovcu (1953), višjo gimn. v Idriji (1957). Na Ekon. fak. U v Lj. je diplomiral 1962, prav tam magistriral 1973 in doktoriral 1977, in sicer s področja mednar. menjave in gosp. razvoja. S strok. izpopolnjevanjem v tujini je pričel že kot študent, ko je bil pol leta (1961) na specializaciji v New England Merchants National Bank of Boston. Kasneje se je izpopolnjeval še na številnih narodnih in mednar. inštitutih oziroma ustanovah, specializiranih za gosp. razvoj in mednar. trgovino, in sicer v Salzburgu (1963), Ženevi (1969, 1981 in 1986), Bruslju (1973), Kielu (1975), Parizu (1976), Tokiu (1977) in Washingtonu (1979). Po diplomi se je zaposlil na Inštitutu za ekonomiko, statistiko in demografijo oziroma Inštitutu za ekonomska raziskovanja (1962–66), nato je bil osem mesecev zaposlen v Usnjarskem kombinatu Konus v Slovenskih Konjicah. Zatem je prešel na Gospod. zbornico SRS, kjer je bil v Koordinacijskem odboru za blagovni promet svetnik za področje mednar. menjave. Od 1973 je ponovno na Inštitutu za ekonomska raziskovanja, kjer je od 1982 tudi direktor. Predmet Ekonomika SFRJ je predaval na Višji šoli za organizacijo dela v Kranju ter na Sred. polit. šoli v Lj. Od 1979 predava v Šoli Gosp. zbornice za poslovodne kadre temi Vprašanja dolgoročne razvojne usmeritve Sje in Jsle oziroma Osnove dolgoročne izvozne usmeritve Sje in Jsle. Od 1981 predava tudi Ekonomiko industrije na Ekon. fak. Borisa Kidriča v Lj. Pri svojem raziskovalnem delu se je sprva posvečal predvsem področju mednar. menjave oziroma ekonomskih stikov Jsle s svetom, kasneje pa je segal vse bolj na področje razvojne problematike, tako da je sedaj njegovo temeljno raziskovanje posvečeno gosp. in družb. razvoju z vključevanjem in upoštevanjem tehnološkega razvoja ter razvoja gosp. sistema. Samostojno je objavil tri knjige: Pot v gospodarsko razvitost (problemi dolgoročne usmeritve Sje), Lj. 1978; Osnove selektivne razvojne politike, Lj. 1981; The diffusion of electronics technology in the capital goods sector: the Yugoslav case, UNCTAD, New York 1986. Pri 6 knjigah je bil soavtor: Japonska od posnemanja do izvirnosti, Lj. 1982; Družba, znanost, tehnologija, Lj. 1982; Makroprojekcija dolgoročnega razvoja kadrov SR Sje do leta 2000, Lj. 1982; Naučni i tehničko-tehnološki razvoj Jsle do 2000. godine, Bgd 1982; Integracije v gospodarstvu, Lj. 1984; Jugoslavija u svetskoj privredi na pragu XXI. veka, Bgd-Zgb 1986. Poleg tega je objavil preko 60 strok. člankov in referatov ter opravil skoraj prav toliko raziskav in drugih strok. del, delno kot soavtor. Med temi velja omeniti predvsem doktorsko disertacijo iz 1977 z naslovom Učinkovanje intervencionizma Evropske gospodarske skupnosti na mednarodno menjavo Jsle s tem območjem. Kot priznan strokovnjak in znanstvenik je sodeloval ali še sodeluje pri številnih slov., jsl. in mednarodnih strok. organih, med drugim pri Komisiji CK ZKS za gosp. razvoj in ekonomsko politiko, Ekonomskem svetu pri IS skupščine SRS, Republiškem komiteju za raziskovalno dejavnost in tehnologijo. Programskem svetu Centra za usposabljanje delavcev v gospodarstvu pri Gosp. zbornici, Znanst. svetu pri raziskovalnem projektu Tehnološka strategija Jsle ter pri Komisiji za tehnološki razvoj in inovacije pri OECD v Parizu. O tem je izdal: Ciljevi društveno-ekonomskog razvoja Jugoslavije i tehnološki razvoj (v okviru projekta Tehnološka strategija Jugoslavije do XXI. veka), Privredna komora Jsle, Bgd 1987, 39 str.; The European Community - Yugoslavia Trade Relations; Inštitut za ekonomska raziskovanja, Lj., nov. 1987, 124 str. + 84 str. Statistical Annex; Federal Industrialization Policies in Yugoslavia; v knjigi Industrial Policies and Structural Change; Macmillan Press in Association with the Wienna Institute for International Comparative Studies, London 1987; Yugoslavia in the world economy on the treshold of the XXI century; Institut za međunarodnu politiku i privredu, Bgd 1987, 467 str. Za svoje delo je dobil red dela z zlatim vencem, za knjigo Pot v gospodarsko razvitost pa nagrado sklada Borisa Kidriča za leto 1980.

Prim.: Osebni podatki; Ni energije zoper zapravljanje energije?, NRazgl 19. jul. 1985 s sl.; Kakšna naj bo usposobljenost delavcev, Dnevnik 1. sept. 1984; Zdaj gre za preživetje, Teleks 13. maja 1987.

Mlakar

Mlakar, Boris: Sočan, Lojze (1938–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi946270/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (12. april 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 14. snopič Sedej - Suhadolc, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1988.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine