Primorski slovenski biografski leksikon

SOBAN Stanislav, prof. pravnih in ekonomskih ved, r. 6. jun. 1913 v Lokavcu pri Ajdovščini na Vipavskem, živi v Trstu (v matičnih knjigah tudi »Suban«; ko pa je pod it. upravo matična služba prešla od župn. uradov na obč. civ. urade, so tam uradno priznali samo obliko Soban). Oče Stanko, mizar; socialno je aktivno delal v tedanjem delavskem gibanju in ustanovitelj in vodja vaške godbe na pihala; padel je v prvi svet. vojni; mati Jožefa Sežun, hči kmečke družine v Lokavcu. Osemletno osn. š. je obiskoval v domači vasi. 1. okt. 1926 so ga po posredovanju učitelja Leopolda Paljka sprejeli v Alojzijevišče v Gor.; tam je obiskoval eno leto pripravnico, ki je bila ustanovljena, da so se učenci naučili dovolj it. Jun. 1927 je opravil sprejemni izpit za prvi razr. drž. gimn. v Gor. Nato je bil sprejet v škof. zavod Malo semenišče. Tam je obiskoval notranjo šolo z učnim programom klas. gimn. in dodatkom treh ur slov. na teden (učil prof. A. Kacin). Ko pa so v semenišču po smrti nadškofa Sedeja začeli uvajati predpise po vzoru it. semenišč, se je odločil za prestop na drž. gimn. (1932). Maturiral je v polet. izpitnem roku 1934 (pismeni izpiti iz vseh predmetov v Gor., ustni v Vidmu). Istega leta se je vpisal na Znanst. fak. U v Padovi, a zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni mogel obiskovati predavanj, vaj in laboratorijev; zato se je prepisal na Pravno fak. z namenom, da bi postal notar. Da se je preživljal, je vseskozi inštruiral. Živel je v domačem kraju, deloma v Gor., v Padovo se je vozil le, kolikor je bilo potrebno za uradne formalnosti in izpite. 21. jun. 1940 je opravil diplomski izpit in bil proglašen za »doktorja prava« (laurea in giurisprudenza). Jeseni istega leta je nastopil notarsko prakso v pisarni notarja dr. Meuccija v Ajdovščini. Jul. naslednjega leta pa je moral k vojakom. Bil je v Sarzanu (La Spezia) in v raznih krajih v Piemontu in dosegel stopnjo narednika pri posebnem oddelku motoriziranega topništva. Toda že v dec. istega leta (1941) se je rešil vojaške suknje na osnovi odredbe, ki je dovoljevala materi kot vojni vdovi, da je zaprosila za njegov začasni dopust. S tem si je rešil življenje, saj je bil regiment, h kateremu je pripadal njegov odred, poslan na rusko fronto, kjer so skoraj vsi padli. V letu 1942 je nadaljeval notarsko prakso, toda ne več v Ajdovščini, marveč v Gor., kamor ga je poklical notar dr. Rodolfo Seculin, ki je bil preds. notarske zbornice. Febr. 1943 se je spet znašel pri vojakih; dodelili so ga posebnim oddelkom (Compagnie speciali lavoratori). Najprej je bil v zbirališču v Potenzi, nato pa poslan v Savono. Po razpadu it. vojske 8. sept. 1943 se je vrnil domov v Lokavec. Na »samostojnem svobodnem ozemlju« na Vipavskem je ostal do nem. predora gor. fronte (24.-25. sept.). Nato se je z domačim ljudstvom umaknil v Trnovski gozd, ker se niso mogli upirati silni premoči nem. čet. Skrivaj se je vrnil v Gor., kmalu pa sprejel službo na mestnem županstvu v Gor. kot izredni uradnik na razpolago slov. podžupanu, odv. dr. Nikolaju Tonkliju (za župana je bil tedaj v Gor. grof. Coronini-Cronberg, it. podžupan pa inž. Francesco Fogar, brat znanega trž. škofa A. Fogarja). Njegova glavna naloga je bila, pomagati pri raznih predavanjih in pri uvajanju dvojezičnega uradovanja; poleg tega pa je imel tudi razne druge naloge. Pri mestnem županstvu je ostal tudi po 1. maju 1945: najprej s posebnim komisarjem, ki ga je imenovalo poveljstvo NOV, nato pod MLO in končno pod ZVU; bil je tudi pomožni tajnik in zapisnikar Obč. sveta, ki ga je imenovala ZVU. Po vrnitvi it. uprave je moral to mesto zapustiti. Osporavali so mu celo državljanske pravice (te so mu spet polnopravno priznali šele 1958). Zato je zaprosil za službo na slov. š. v Trstu pod ZVU. S š. letom 1949/50 je nastopil prof. pot, najprej kot suplent (poučeval je različne predmete: mat., lat., it., slov., zgod., zemlj., filoz.) na raznih sred. š. (na niž. trg. strok. š., niž. gimn.., realni gimn., klas. gimn., učit.). V š. l. 1954/55 je dobil stolico it. in lat. na Nižji gimn. pri Sv. Jakobu, s š. l. 1955/56 pa je bil nameščen na stolico pravnih in ekonomskih ved na Trg. tehn. zavodu Žiga Zois, kjer je ostal do upokojitve, tj. 1. okt. 1976, najprej kot suplent, nato kot pov. prof., 1966, ko je v Rimu opravil drž. usposobljenostni izpit za poučevanje pravnih in ekon. ved na trg. tehn. zavodih, pa redni stalež. Za nobenega izmed predmetov, ki so sestavljali to stolico, ni bilo učnih knjig. Zato je v nekaj letih brezplačno sestavil in uredil ciklostilirana skripta, vezana v obliki knjige, in sicer za trgovinsko pravo, za osnove ustavnega in upravnega prava, za osnove finančne vede in davčnega prava, za osnovni nauk o ekon. vedi ter o ekon. statistiki: Pravo. III. del. Osnove javnega prava, Trst 1957; Pravo. II. del. Osnove delovnega in trgovinskega prava, Trst 1958 in 1960; Država in državljani. Osnove javnega prava, Trst 1959; Javne finance. Osnovni nauk o finančni vedi in finančnem pravu, Trst 1960 in 1971; Ekonomska statistika, Trst 1965; Država in državljani. Osnove javnega prava. III. del, Trst 1966; Politična ekonomija. Osnovni nauk o ekonomski vedi, II. del, Trst 1968; Politična ekonomija. Osnovni nauk o ekonomski vedi. I. del, Trst 1970; Država in državljani. Osnove ustavnega prava, Trst 1972; Trgovinsko pravo, Trst 1973. - Na šoli je opravljal tudi različna organiz. dela. Večkrat je bil imenovan za člana raznih komisij pri Šolskem skrbništvu, pri zaključnih izpitih na niž. in viš. sred. šolah in za koordinatorja pri usposobljenostnih tečajih za prof. pravnih in ekon. predmetov. Precej let je sodeloval pri upravi dijaškega lista Literarne vaje. 1977 je bil izvoljen za člana nadzornega odbora pri Kmečki in obrtni hranilnici in posojilnici na Opčinah, od 1979 do 1988 pa je bil član njenega Upravnega sveta; sodeloval je pri pripravi letnih poročil in pri raznih knjižnih izdajah. - V študentovskih letih se je živo zanimal tudi za socialna in narodno-polit. vprašanja ter sodeloval pri tedanji krščansko-socialni organizaciji slov. dijakov in študentov v Gor. (v zvezi s tem delovanjem je omenjen tudi v aktih II. trž. procesa). Na prošnjo vodilnih organov stranke Slovenske skupnosti je pred leti sestavil njen osnutek zakonskega predloga o zaščiti slov. narodne manjšine v It. Sodeloval je tudi pri sestavi poznejših izdaj tega zakonskega osnutka.

Prim.: Osebni podatki z dne 20. mar. 1988; Arhiv DTTZ Žiga Zois, Trst; Arhiv gor. županstva; Slov. šolstvo na Gor. in Trž. 1945–1985, Trst 1986, pass.

Ropet

Petaros, Robert: Soban, Stanislav (1913–2001). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi946260/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (27. maj 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 14. snopič Sedej - Suhadolc, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1988.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine