Primorski slovenski biografski leksikon

SKOČIR Rudi, akademski slikar, r. 4. aprila 1951 na Kamnem (pri Kobaridu); oče Franc, delavec, mati Marija Nuk, gospodinja. Očetovi predniki so bili bližnji sorodniki pesnika S. Gregorčiča. Že kot osnovnošolec v Kobaridu (1958–66) je veliko risal in skiciral, s slikanjem pa je nadaljeval v srednješolskih letih, ko je obiskoval gimn. Jurija Vege v Idriji, kjer je maturiral 1970. Študij je nadaljeval najprej na Pedag. akad., nato na Akad. za likovno umetn. v Lj., kjer je študiral slikarstvo in že kot študent opozarjal nase s samostojnim delom; 1975 je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Ko je 1977 diplomiral, je imel za seboj že več uspešnih predstavitev svojega ustvarjanja, tako doma kot na tujem. Po odslužitvi vojaščine v Mrbu (1978) je opravljal podiplomski študij slikarstva pri prof. Janezu Berniku in prof. Štefanu Planincu, se redno zaposlil kot likovni pedagog na Sred. š. J. Vege v Idriji, ves prosti čas pa posvetil intenzivnemu likovnemu delovanju. Sedaj živi in dela v Idriji in v Žibršah nad Logatcem. - S. se je najprej uveljavil kot knjižni ilustrator pri Mladinski knjigi v Lj.; po letu 1980 pa se je posvetil predvsem slikanju velikih platen, risbi, grafiki in kolažu. Njegovo sodelovanje z Mlad. knjiigo se je začelo 1975, ko je ilustriral knjigo P. Zidarja Glavne osebe na potepu in knjigo Severna in Južna Amerika. Sledijo ilustracije v knjigah: dr. I. Sedej, Kmečka hiša na Slovenskem (1976); Dnevnik Ane Frank (1977); J. Tavčar, Cvetje v jeseni (1977); S. Kosovel, Sonce ima krono (1978); J. Jurčič, Rokovnjači (1978); J. Jurčič, Domen, Sosedov sin (1979); M. Kranjec, Povest o dobrih ljudeh (1979); T. Svetina, Stena (1980); M. Kranjec, Mladost v močvirju (1981); J. O. Curwood, Kazan volčji pes (1987). S-eve ilustracije nikoli niso samo dodatek literarni predlogi, temveč nastopajo kot samostojne likovne stvaritve, v katerih se avtorjeva pozornost osredotoča na figuro in njeno analitično psihološko obdelavo. Poleg knjižnih ilustracij velja posebej omeniti grafično-glasbeno mapo Tantadrujeve želje iz leta 1983, za katero sta S. in Aldo Kumar prejela Nagrado občine Idrija. Delo je zasnovano kot samostojna bibliofilska izdaja likovnih in glasbenih ilustracij petih novel in črtic C. Kosmača. S-eve grafične ilustracije Tantadrujevih želja so notranje grajene na dramatizirani napetosti med gluho, zloveščo in prazno temino prostora ter srhljivo osamljenostjo in ekspresivno grotesknostjo človeške eksistence. Podobna občutja in sporočila zaznamujejo tudi pretežni del S-evih platen, risb, grafik in kolažev, ki jih je avtor najprej predstavil na samostojnih razst. v Gal. Idrija 1982 in 1985. Slikar je tematsko in problemsko pristopil k ženskemu aktu, ki mu nudi vznemirljive možnosti za likovno izpoved. Svoja dela gradi s pomočjo na videz tradicionalnih elementov, ki pa jih postavlja v naš čas v takih – izrazito sodobno pojmovanih pristopih, ki mu omogočajo dovolj odgovorno simbolizirati determinantnost današnjega človeka. Žensko telo je osrednji formalni in vsebinski fenomen, s katerim in ob katerem se odpirajo in izpostavljajo problemi razčlovečenja, odtujitve in fatalne simbolike. Ob temeljnem slikarskem delu se S. ukvarja še z oblikovanjem različnih publikacij in sodeluje z Dramatičnim društvom (scena) v Idriji, v zvezi s praznovanjem 500-letnice Idrije (1990) pa se loteva hvaležne motivike idrijske vedute (koledarji) in preskuša možnosti sodobnih interpretacij popularnega idrijskega »škafarja«, rudarja in klekljarice. Samostojne razstave: Idrija (1980, 1981, 1982, 1984, 1985, 1986), Bled (1980), Tolmin (1980, 1981, 1982, 1983, 1985), Ravne na Kor. (1983, 1985), Aumetz - Francija (1984), Kanal (1985), Sežana (1986), Rim (1986), N. Gor. (1987). Skupinske razstave: Ajdovščina (1972), Buje (1973), Lj. - Mestna gal. (1974, 1975, 1976, 1977), Edinburgh (1975), Kumrovec (1975), Mantova (1975), Ivanjica (1976), Lj. - Likovno razstavišče R. Jakopič (1978), Špeter (Ex tempore 1985, 1986, 1987), Banjaluka (1987). Nagrade: Študentska Prešernova nagrada 1975 (Lj.), Premio Lubiam 1975 (Mantova), Nagrada občine Idrija 1983, III. odkupna nagrada 7. ex tempora 1986 (Špeter).

Prim.: Osebni podatki; J. Kavčič, tekst v katalogu, Idrija 1980, tekst v katalogu, Idrija 1982; M. Tršar, Uveljavlja se vrsta tipičnih sodelavcev, Delo-KL 2. dec. 1982; L. Menaše in J. Kavčič, tekst v katalogu, Idrija 1985; J. Kavčič, Rudi Skočir - pristop k slikarjevi »likovni dramatiki«, PrimSreč 57/58 - 1985; S. Tence, Slikar R. Skočir razstavlja v Rimu, PDk 12. okt. 1986; T. Pregl, tekst v zloženki, Nova Gor. 1985.

Kvčč

Kavčič, Janez: Skočir, Rudi (1951–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi945950/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (25. april 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 14. snopič Sedej - Suhadolc, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1988.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine