Primorski slovenski biografski leksikon

SKERK Josip, odvetnik in narodni delavec, r. 23. mar. 1923 v Trnovci pri Nabrežini. Oče Josip, posestnik in gostilničar, poslednji župan obč. Šempolaj in zadnji preds. Kmečke in obrtne posojilnice, ki sta bili ukinjeni od it. oblasti 1925. Mati Alojzija Bratina, sestra župnika Bratine v Šempolaju. Gimn. obiskoval v Gor., pravo na U v Trstu, doktoriral mar. 1947. Že v dijaških letih je S. pomagal pri organiziranju slov. mladine na Tržaškem Krasu v sodelovanju z Antonom Šibeljo (Stjenkom), kasnejšim narodnim herojem, ki je bil član TIGR-a. Že od 1941 je sodeloval v OF, kjer je opravljal propag. in organiz. posle. Po razpadu It. 1943 je bil komandant I. bataljona novoustanovljene brigade S. Kosovel in operiral med Trstom in Tržičem. Nato se je bojeval v raznih brigadah in štabnih edinicah IX. korpusa na Prim. in Gorenj. Bil je ranjen in odlikovan. Po vojni je povezoval slov. študente na trž. U in sodeloval pri pouličnih manifestacijah in akcijah za priključitev Trsta in Prim. k Jsli. Policija ZVU ga je aretirala. Po doktoratu je opravil odvet. prakso v pisarni dr. Fr. Tončiča v Trstu. 1955 je odprl samostojni odvet. pisarni v Trstu in Milanu. 1947 je bil soustanovitelj društva Pravnik in njegov dolgoletni tajnik, ko je društvo izvršilo številne pomembne akcije na narodno-pravnem področju (razveljavitev sodb Posebnega faš. sodišča, osvoboditev dr. A. Sfiligoja iz it. zapora, notranje in mednar. priznanje rabe slov. jezika, skrb za novo generacijo pravnikov itd.). Po mirovni pogodbi z It. 1947 je bil soustanovitelj z dr. J. Ferfoljo, dr. Tančičem, dr. D. Rybářem in Ser. Mihelčičem Akcijskega odbora za obrambo STO-ja in v tem sodeloval s slov. demokratičnimi grupacijami in včasih tudi z indipendentističnimi polit. formacijami v Trstu, zlasti na upravnih volitvah. Zagovarjal je stališče, da bi morali vsi Slovenci imeti svet, ki bi vodil in usmerjal njihovo delovanje na vseh področjih narodne skupnosti. Bil je soustanovitelj Skupine neodvisnih Slov. in bil 1952 izvoljen za občin. svetovalca v narodno ogroženi občini Devin-Nabrežina. Imel je vodilno vlogo proti nasilnemu razlaščanju in masovnemu naseljevanju istrskih beguncev, za kar je bil tarča ostrih napadov nacionalistov in Lega Nazionale. - V nov. 1953 je zastopal demokratične Slov. v delegaciji pri jsl. vladi in pri Titu ter zahteval, da Jsl. tudi diplomatsko zaščiti trž. Slov. in da vojaško intervenira v primeru napadov s strani it. nacionalistov, kar je bilo sprejeto in uradno sporočeno vladama ZDA in Vel. Britanije. Sodeloval je pri raznih manifestacijah, delegacijah in spomenicah proti vrnitvi Trsta it. republiki. Po vzpostavitvi it. uprave 1954 je sodeloval pri številnih delegacijah pri prvem vladnem komisarju v Trstu dr. Palamari in pri raznih it. in jsl. ministrih za uveljavitev določil Londonskega memoranduma. 1960 je bil ponovno izvoljen v obč. svet občine Devin-Nabrežina in pobudnik številnih resolucij in sklepov za polno izvajanje Londonske spomenice, za uveljavitev domačega gosp. in proti načrtnemu in nasilnemu raznarodovanju. 1960 je bil imenovan od financ. min. kot izvedenec za člana trž. pokr. davčne komisije. 1962 je bil med soustanovitelji polit. grupacije Slovenske skupnosti (SSk). Na prvih deželnih volitvah 1964 je bil izvoljen na tej listi za dežel. svetovalca F-JK in obenem potrjen za obč. svetovalca Devina-Nabrežine. Po ostri volilni kampanji in zmagi liste SSk, kljub izrednim napadom vidalijevcev, titovcev in socialistov je bil potrjen in postavljen trden in dokončen temelj samostojnemu polit. nastopanju Slov. v It. Posegi SSk in S. v dežel. svetu so ustvarili med Slov. optimistično vzdušje, s čimer je dobilo novega zagona in na novo zaživelo šolsko, kult. in športno življenje povsod, kjer bivajo Slov. v deželi F-JK. S. je zagovarjal stališče, da morajo it. demokratične stranke upoštevati specifičnost slov. manjšine v It., jo priznati pravno in praktično kot subjekt, ki ga je treba ohraniti, ovrednotiti in zaščititi. Le tako lahko postanejo Slov. most med sosednjima državama. Sodeloval je pri sklepanju polit. dogovorov za levo-centristične uprave na Tržaškem in Goriškem. Sprejete so bile številne in pomembne programske in upravne smernice v prid Slov. It. stranke so začele gledati na slov. probleme v novi luči in bile prisiljene omejiti svoja nacionalistična teženja. S. je zastopal stališče, da mora Jsl. priznati in upoštevati delovanje vseh Slov., ne samo tistih, vključenih v it. levičarske stranke. Na pobudo S. je delegacija SSk ob prvem obisku pri slov. vladi postavila programsko stališče slov. enotnega kult. prostora, kar je sprejel preds. vlade Kavčič. V dežel. zbornici je S. zagovarjal kot edini predstavnik samostojne slov. stranke, slov. narod., jezik., kult. in gosp. koristi in se potegoval za sorazmerno namestitev slov. uslužbencev in pravično razdelitev sredstev slov. kult., gosp. in športnim ustanovam, organizacijam in posameznikom. Predlagal je tudi zakon o kaznovanju netenja narodne mržnje, ki ga je dežel. zbornica sprejela in posredovala rimskim oblastem. Dosegel je izdajanje dežel. vestnika v slov. in priznanje samostojne narodnostne skupine v deželnem svetu. Ta sklep je za tem Ustavno sodišče razveljavilo. Po deželnem mandatu 1968 je sodeloval in sodeluje v raznih odb. SSk. 1986 ga je preds. dežel. odb. imenoval za člana širšega odb. ustanove tržaškega velesejma. - 1975 je dobil odličje Slovenske skupnosti.

Prim.: Osebna pola; Ivo Jevnikar, Slov. skupnost v deželnem svetu. 20 let dela za naše pravice, 20 let boja in dela za naše pravice v avtonomni deželi F-JK, 1963–1983, Trst 1983 (S-ova sl. na str. 27); Aleš Brecelj, I gruppi politici autonomi sloveni a Trieste 1949 - 1952, Trst 1983; časopisna poročila o njegovem delu.

Šah

Šah, Maks: Škerk, Jože (1923–2015). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi945940/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (19. julij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 14. snopič Sedej - Suhadolc, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1988.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine