Primorski slovenski biografski leksikon

SIVEC Franc, učitelj, tigrovec, r. 21. jan. 1890 v Krnu, u. 9. okt. 1958 v Lj. Oče Tomaž, kmet, mati Ana Rutar, gospodinja. S. je dovršil nižjo gimn. v Gor., učiteljišče v Kopru in Gor., tu 1911 maturiral, 1913 usposob. izpit. Poučeval je v čadrgu od 1911–15, v Cerknem 1915–16, na Perbli (Tolm.) 1916–21, v Kredu 1921–25, v Lepeni 1925–26, premeščen v Čezsočo 1. febr. 1926, kjer je poučeval do sept. 1930, ko je bil premeščen v notranjost It. v Piombino (Toskana). S. je bil zelo delaven, požrtvovalen, demokrat, narodno izredno zaveden, pravi ljudski učitelj. V Čadrgu je prebudil pri mladini in odraslih narodno zavest, vodil pev. zbor mladine in odraslih ter režiral igre in prirejal veselice v Čadrgu, Kredu in Čezsoči, kjer je po prepovedi prosvet. društev skrivaj vodil pev. zbor in prirejal dram. dela. V Čadrgu je vojna prekinila šol. pouk in S. ni bil zaželen avstrij. vojni komandi, ki ga je dvakrat aretirala. Na Perbli je doživel it. okupacijo in okupatorske šol. oblasti so ga vzele na muho zavoljo njegove kult. dejavnosti med ljudstvom. V naglici je bil kazensko premeščen s telegramom iz Kreda v Lepeno, ker so učitelji šol Borjane, Starega sela in Kreda po naročilu krejskega župnika pustili med šol. mašo pred cerkvijo it. zastave, da niso bile blagoslovljene. Drugi učitelji so bili kaznovani z odvzemom deset dni plače in premeščeni v začetku novega šol. leta. Prebivalci Kreda so se odločno zavzeli za svojega učitelja in poslali deputacijo z vlogo na prefekturo v Videm, naj jim pustijo uč. S. - S. se je na pobudo T. Rutarja 1927 vključil v ilegalno dejavnost TIGR-a jn organiziral dve tajni celici v Čezsoči in tudi vpeljal mladino v ilegalno delo. Ileg. tisk je prejemal od And. Manfreda in Mir. Mašera iz Kobarida in iz Tolmina od T. Rutarja. Sodeloval je z učit. Al. Stergulcem in Ed. Mlekužem v Bovcu. Odnose s faš. oblastmi je poslabšal, ker je kljub hudemu pritisku zavrnil vpis v ANIF (Associazione nazionale insegnanti fasoisti - Drž. združenje faš. učit.). Sept. 1930 je bil kazensko prepeščen v Piombino (Toskana). V stanovanje so mu podtikali orožje, da bi policija dobila razlog za aretacijo. Med bivanjem v Čezsoči 1928–30 se je sestajal v Gor. z voditeljem organ. TIGR Z. Jelinčičem, se spomladi 1929 udeležil na Vrhovljah (Brda) množičnega nočnega zborovanja TIGR-a. Z učit. pisateljem C. Drekonjem je poleti 1928 organiziral na Kolovratu tridnevni tajni tečaj učiteljev, ki so se hranili s suho hrano in spali po senikih. Naslednje leto 1929 sta učit. S. in Drekonja organizirala izlet učiteljev h Krnskemu jezeru, a predavanja so odpadla, ker se je vtihotapila nezanesljiva oseba. S. je s svojo vzgojo vplival, da sta bili najbolj aktivni tajni celici TIGR-a v Čadrgu in Čezsoči, kjer so delovali znani Fer. Kravanja (Peter Skalar), I. Ivančič, ustreljen na Opčinah 15. dec. 1941, Fr. Kavs, obsojen na smrt, ter Leop. Čopi in Jan. Klavora, obsojena na 30 let zapora 14. dec. 1941 v Trstu. S. je med bolniškim dopustom v Čezsoči 30. dec. 1930 naglo pobegnilv Jslo, ker mu je pretila aretacija. Po njegovem begu je Fer. Kravanja zažgal šolo v Čezsoči, za kar so nekateri listi v Sji pripisovali krivdo učit. Sivcu. V Jsli je poučeval v Zagradcu pri Stični v letih 1931–36, nato je bil referent za šolstvo na banovini v Lj. do upokojitve 1947. S-eva družina je sodelovala v NOBJ, predvsem sinova Zlatko in Slavko.

Prim.: Osebni arhiv.

Rut.

Rutar, Tone: Sivec, Franc (1890–1958). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi945900/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (3. maj 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 14. snopič Sedej - Suhadolc, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1988.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine