Primorski slovenski biografski leksikon

SIMONITI Valentin, urbanist, arhitekt, občinski svetovalec v Špetru Slovenov, aktivno se udeležuje kult. življenja v Beneški Sloveniji in ga sooblikuje, r. 12. febr. 1918 v Barnasu (občina Špeter Slovenov). Oče Janez Krstnik, mlinar, mati Lenardina Guzola iz Ščigle (obč. Podbonesec). Njegov rod izhaja iz Biljane v Gor. Brdih, od koder so se njegovi predniki razširili po vsej Sji. Prisotnost družine Simoniti je zabeležena v Ben. Slov. v času, ko je bil pater Jurij Simoniti kurat na Stari Gori (1801–04). Znanje slov. jezika si je pridobil doma od staršev, ki so bili zvesti bralci mohorskih knjig, in pri verouku, ki je bil do 1930 v slov. jeziku, ko je v Barnasu kaplanoval Peter Qualizza. Po osn. š. v it. jeziku v Špetru Slovenov (1929) je po očetovi smrti polnih deset let delal kot mlinar. Ko je kot privatist opravil malo maturo, je v Genovi obiskoval umetnostni licej in tu maturiral 1941. Do 1958 je poučeval umetn. predmete in zgod. umetnosti na raznih niž. in viš. sred. šolah po Furlaniji ter v Špetru Slovenov. Na Fak. za arhit. U v Benetkah je 1958 diplomiral z disertacijo Restavriranje arhitektonskih del, ki jih je leta 1477 v Landarski jami postavil arhitekt Andrej iz Škofje Loke. Bilo je prvič, da se je it. akademski svet soočil s slov. podeželsko gotiko. Deset let kasneje je S. dokončno restavriral omenjene umetnine v Landarski jami. - Kot urbanist je deloval v skupini izvedencev, ki so pripravili prvi osnutek Teritorialnega regulacijskega načrta dežele F-JK (1970). Zaupali so mu še nasladnje projekte: Občinske regulacijske načrte za mesta Humin, Osoppo, Buia in za številne občine po Furlaniji (1970–72); Načrt za prostorsko ureditev območja Belopeških jezer (1977); Načrt za obnovo občine Tipana po potresu 1916 (1978); razne projekte za varstvo okolja in za turistično valorizacijo: Matajur, Monte Quarnan, Colle Osoppo, furlanske »risorgive« (podzemeljske vodne izvire), favnistični park v kraju Pagnacco (1970–73); zazidalni načrt za gradnjo ljudskih hiš v Huminu in Osoppu. Kot arh. je med drugim realiziral: hotelske komplekse v Gradežu in na Garganu (1961 s sodelavci), stavbo nižje sred. šole v Špetru Slovenov (1963), komplekse ljudskih hiš v Čedadu (1968), središči za bivanje in za nego in pomoč ostarelim v Tricesimu in v Vidmu (1980–85), geriatrični inštitut v Vidmu (1986 s sodel.), obnovo zgod. mestne četrti Pušje vasi (1987), protipotresno obnovo številnih farnih in monumentalnih cerkva v Ben. Slov. in Furlaniji (1987). Napravil je tudi študije in raziskave za ponovno uporabo tradicionalne slov. peči, ki jo v zadnjem času vedno bolj izrinja iz beneškoslov. domov furl. »fogolar«. Večkrat je bil preds. Zveze furlanskih arhitektov, tehnični izvedenec pri sodiščih v Pordenonu in Tolmeču ter član raznih komisij dežele F-JK. - V času popotresne obnove po 1976 v Furl. in Ben. Sloveniji je bil član ekipe izvedencev, ki jih je organiziral ZRMK (Zavod za raziskavo materialov in konstrukcij) iz Lj. po naročilu dežele F-JK za izdelavo novih protipotresnih tehnologij. Sodeloval je z raznimi skupinami tehnikov, ki jih je tedaj poslala v Ben. Slov. SRS, da bi pomagali pri obnovi. O teh izkušnjah je pripravil prispevek, ki so ga objavili v spisih o Simpoziju o sociogospodarskih in prostorskih problemih Slovencev v Italiji, ki ga je od 27. do 29. jan. 1977 organiziral SLORI v Trstu. O isti problematiki je tedaj objavljal članke v revijah Il Punto, L'architetto in v Ricostruire. - Kot kult. delavec je pripravil razne razstave o Ben. Slov. v Lj. in Trstu in se vsestransko študijsko poglobil v beneško-slov. stvarnost. Njegovi prispevki so objavljeni v Enciklopediji dežele F-JK (Enciclopedia della Regione F.-V.G.), 1971, in v naslednjih delih: Slovenska skupnost v Beneški Sloveniji (Zbirka Nadiža I., 1974); Nimis ed il suo ambiente (Centro Studi I. Nievo, 1985); Tarcento e la sua montagna (Centro Studi I. Nievo, 1986). Članke različne vsebine je objavil v NRazgl, Realtà Friulana, v NMat. (št. 30, 1986), v Il Territorio (št. 16–17), v PDk, Delu idr. 1981 je sodeloval na mednar. študijskem kongresu o arhitektu R. d'Aroncu s prispevkom O nekih pogledih na arhitekturo na Slovenskem. Referat je izšel v Zborniku o kongresu, ki ga je 1982 izdal Inštitut za enciklopedijo F-JK. Skupno z msgr. Marinom Qualizzo idr. je sodeloval pri izoblikovanju Listine o pravicah Slovencev videmske pokrajine, ki so jo soglasno sprejeli vsi predstavniki Slov. videmske pokrajine 16. sept. 1977 na občnem zboru v Lipi (občina Špeter Slovenov).

Prim.: Osebni podatki (maja 1988); časopisna poročila.

Ropet

Petaros, Robert: Simoniti, Valentin (1918–1989). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi945850/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (19. julij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 14. snopič Sedej - Suhadolc, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1988.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine