Simčič, Izidor (1942–)

SIMČIČ Izidor, arhitekt, r. 6. avg. 1942 v Dolnjem Cerovem, živi prav tam. Oče Ivan, kmet, mati Estera Podveršič. Osn. š. na Dobrovem, gimn. v N. Gor. Študiral je na Fak. za arhitekturo v Lj. in se po diplomi in odsluženju JLA za eno leto zaposlil v cementarni Anhovo kot industr. oblikovalec. Z diplomsko nalogo je izdelal načrt za paviljon v Poreču. Kasneje je bil pol leta na mednar. U v Benetkah, kjer so izdelali načrte za mestno bolnišnico. Za štiri leta se je zaposlil v ZRN. Delal je pri firmi Zübling v Stuttgartu, kjer je načrtoval sistem tipiziranih plavalnih bazenov, katerega prototip so postavili v Tübingenu. Nato je prešel v Büro Bregler, kjer je sodeloval pri revitalizaciji mesta Plüdenhausen. Po vrnitvi v Sjo se je maja 1975 zaposlil na Zavodu za spomeniško varstvo v N. Gor., kjer je nadaljeval prizadevanja iz Plüdenhausna. Sodeloval je pri reševanju Breginja in po njegovem porušenju po potresu 1976 pri obnovi Šmartnega v Gor. Brdih. V tem času se je ukvarjal tudi z galerijo Rika Debenjaka v Kanalu in skupaj z Markom Pogačnikom sta delala pri cerkvi v Vitovljah. Vodil je izdelavo spomenika v Kožbani in oblikoval spomenik v Kozani. Sodeloval je pri načrtovanju spomeniškega območja na Trnovem. 30. apr. 1980 je zapustil delo na Zavodu in začel delati kot samostojen arhitekt, vključen v delovno skupnost samostojnih arhitektov Sje. Pripravil je načrt za tovarno Plastik Kanal. Načrtoval je več izvirnih stanovanjskih hiš v Gor. Brdih in sodeloval pri predstavitvi občine N. Gor. v Celovcu. Sodeluje pri pripravah na gradnjo igralnice v N. Gor.

Prim.: Spomeniško varstvo je togo le navidez, PrimN 25. mar. 1977; Nekatere tendence v novejši slov. arhitekturi (hiša Jakin v Kozani 1983, Spomenik NOB v Kožbani 1976), Arhitektov bilten, nov. 1985; Podatki Zavoda za varstvo naravne in kult. dediščine, Nova Gor.; osebni podatki.

Stres