Sfiligoj, Avgust (1902–1985)

SFILIGOJ Avgust, odvetnik, javni delavec, politik, r. 21. okt. 1902 na Dobrovem, u. 28. maja 1985 v Gor. Oče Jožef, kmet in župan, mati Tereza Sfiligoj. Osn. š. je dovršil na Dobrovem in opravil dve leti sred. š. v Gor. Po vstopu It. v prvo svet. vojno je bil z družino v begunstvu v Meratih v Lombardiji. Prvi licej je napravil 1921 v Gor., maturiral pa 1924 v Bergamu. 1928 je doktoriral iz pravnih ved v Padovi s tezo o krvnem maščevanju na splošno in posebej pri Slovanih. Do mar. 1930 je bil odv. pripravnik v pisarni dr. Medveščka v Gor. Od 1925 je bil član akad. ferialnega društva Adrija v Gor. Od 1928 pa je v kult. in polit. smislu deloval proti faš. Jun. 1928 je bil prisoten na širšem sestanku protifaš. v Podsabotinu. Sodeloval je tudi na tečaju, ki ga je Adrija priredila v Cvetrežu nad Kanalom. V zimi 1928–29 je poskrbel, da se je Alb. Rejec umaknil in prikril v Biljani. Za Rejcem je prevzel tajništvo društva Edinost za Goriško. V Padovi je obvestil Draga Bajca iz Vipave na nevarnost aretacije. Vse do mar. 1930, ko so ga odpeljali v rimske zapore Regina Coeli, je bil aktiven član tajne organizacije (njegov krog je ni imenoval TIGR). 5. dec. 1931 ga je posebno sodišče v Rimu obsodilo na 10 let ječe. Zaprt je bil v kaznilnici mesta Lucca (Toskana). Med zaporom so mu ponudili pomilostitev, če bi izjavil, da je It. pravična in močna. Ker ni pristal, so ga premestili v kaznilnico Castelfranco Emilia. Mar. 1935 je bil zaradi splošne amnestije izpuščen in vrnil se je na Dobrovo, kjer je bil pod polic. nadzorstvom. Prepovedali so mu vstop v javne službe. 1. jul. 1936 se je preselil v Gor. in avg. 1937 dosegel odpravo polic. nadzorstva, jan. 1938 pa odpravo prepovedi vstopa v javne službe. Do 19.jan. 1939 ga niso hoteli vpisati v seznam odv. pripravnikov. Sept. 1938 se je poročil z učiteljico Zoro Valentič. 1939 je bil na sestanku zavednih Goričanov na Čavnu. Obiskal je I. Trinka v Vidmu. Mar. 1940 se je v Bgdu srečal z Alb. Rejcem in Ivanom Marijo Čokom. V začetku druge svet.vojne so v Trstu ustanovili Narodni svet, ki naj bi razglasil zahteve prim. Slovencev po samoodločbi, toda o sestavi se niso mogli sporazumeti. S. je bil na obisku v jsl. konzulatu v Trstu. 11. jun. 1940 je bil ponovno aretiran in poslali so ga v konfinacijo v Chiaromonte (Potenza) in nato v Anzi. 5. jun. 1941 je bil spet aretiran in poslali so ga v rimske zapore. Obtožen je bil vohunstva in zarote proti državi. Jsl. konzulatu naj bi poročal o utrdbah v Alpah, ki pa jih ni bilo. 14. dec. 1941 je bil na procesu Posebnega sodišča v Trstu obsojen na 30 let zapora. V zaporu je bil dve leti in sedem mesecev, najprej v mestu Civitavecchia, potem v San Gimignanu.1943 je bil izpuščen in febr. 1944 je odšel na part. področje v Gor. Brdih, kjer je kot tajnik sodeloval v sodni upravi civil. značaja. Od part. oblasti je prejel ukaz, naj ob koncu vojne prevzame sodišče v Krminu in Čedadu. Ta ga je tudi povabila na razpravo o osnutku nove jsle ustave. Izrazil je mnenje, da bo Jsla komunistična in kolektivizirana; dodal je, da pri 18. letu človek še ni dovolj umsko razvit, da bi lahko imel pasivno volilno pravico, in izrazil mnenje, naj bi o ločitvi Cerkve od države odločili sami verniki na referendumu. Po naročilu organov ljudske oblasti je ugotovil narodno-jezikovno mejo in o tem oddal poročilo omenjenim oblastem. Kar naenkrat so ga začeli na javnih mitingih napadati kot izdajalca. Spomladi 1946 so vdrli v njegovo stanovanje na Dobrovem in ga iskali. Ker je za ljudsko oblast ugotavljal jezikovno mejo, ga je tudi angl. policija klicala na zaslišanje v Krmin. Odklonil je ponudbo zaveznikov, da bi dobil mesto guvernerja v Brdih, kakor tudi mesto sodnika v Kanalu. Upošteval je ukaz OF o nesodelovanju z zavezniki, čeprav se ni strinjal z njim. Aretirala pa ga je OZNA in več kot mesec dni je bil zaprt v Ajdovščini. Nagovarjal naj bi sovaščane, naj ob prihodu zaveznikov izobesijo slov. zastavo brez zvezde. Ker so ugotovili, da to takrat še ni bilo kaznivo, so ga izpustili. 1946 je opravil odv. izpit v Trstu. Zagovarjal je interese lastnikov kolonov iz Medane. Bil je v pripravljalnem odb. in poleg An. Kacina iniciator ustanovitve Slovenske demokratske zveze v Gorici. Ustanovljena je bila 17. jan. 1947 in deloval je v njenem vodstvu. Hotela je uresničiti demokratično sožitje med Slov. in Ital. in v okviru it. ustave zagotoviti pravice Slov. S. je sodeloval v glasilu Demokracija, katere prva št. je izšla 25. apr. 1947. Polit. sistem v Jsli jih je proglasil za izdajalce. Naslednja leta je imela SDZ številna zborovanja, na katerih je govoril S. Bil je nosilec tradicije goriškega slovenskega liberalizma, ohranjal je polemično razmerje do levo usmerjenih predstavnikov slovenske manjšine v Italiji in do političnih razmer v matici. Opravljal je samostojen odvetniški poklic v Gor. 31. jul. 1950 so ga kot podpreds. SDZ aretirali in poslali v zapor Porto Azzurro na Elbi, kjer naj bi prestal še več kot 17 let zapora, ki so mu ga prisodili na procesu 1941. Beneško prizivno sodišče je zaradi reakcije javnosti 29. avg. 1950 odredilo začasno svobodo in 8. sept. je stopil iz zapora. Odločilen naj bi bil poseg amer. diplomacije. Zahteval je revizijo procesa in 19. dec. 1950 je bila obsodba razveljavljena. Šele okt. 1971 je bil dokončno oproščen obsodb iz let 1931 in 1941. - 15 let je bil občinski svetovalec SDZ v Gor. in nekaj let tudi odbornik, nekaj časa tudi pokr. svetov. SDZ. 1969 je v samozaložbi izdal knjigo Slovenska demokratska zveza v Gorici 1947–1969. Ukvarjal se je z zgodovinopisjem in sodeloval na znanst. zborovanjih. V stranko Slovensko skupnost ni vstopil, ker se z novo polit. organizacijo ni strinjal v nekaterih pogledih. 1984 je v samozaložbi objavil knjigo Boj Slovencev pod fašizmom za narodne pravice.V njej je kot pravnik izpodbijal veljavnost razsodb Posebnega faš. sodišča. - Veliko zaslug si je v dr. A. Kacinom pridobil za uzakonitev slov. šol na Gor. in Tržaškem (PSBL II, 1–3). Bil je markantna polit. osebnost, ki si je s svojim narodnoobrambnim delom pridobil trajno mesto v življenju gor. Slovencev po drugi svet. vojni in v okviru samostojnega polit. nastopanja Slovencev v It. sploh.

Prim.: M. I., Ob 70-letnici Avg. Sfiligoja, PDk 29. okt. 1972; Avg. Sfiligoj, Boj Slovencev pod fašizmom za narodne pravice, Pričevanja, Gor. 1984, 221; dr. Avg. Sfiligoj na začasni svobodi, Demokr. 1. sept. 1950; Sfiligoj rilasciato, Arena di Pola 6. sept. 1950; Kopija obsodbe Avg. Sfiligoja na 30 let zapora, PDk 8. okt. 1950; Demokr. je v letu 1950 veliko pisala o Sfiligoju; Z. Jelinčič, Odgovor Sfiligoju, PDk 1950, št. 134; Mar. Terpin, Števerjan, Števerjan 1984, 229; Avg. Sfiligoj, Slovenska demokratska zveza v Gorici 1947–1969, Gor. 1969, 194 str.; A. Sfiligoj, Questioni politiche e nazionali dell'Ottocento, I cattolici isontini nel XX. secolo - I - Dalla fine dell'800 al 1918, 79; Celso Macor, In un libro - testimonianza dell'avv. Avgust Sfiligoj, Il dramma degli Sloveni sotto il regime fascista, VoceI 9. febr. 1984, 7; Boj Slovencev pod fašizmom za narodne pravice, Avgust Sfiligoj, K. Humar, Predstavitev knjige, Pojasnilo, KatG 7. mar. 1985; Smrt dr. Avg. Sfiligoja, KatG 7. mar. 1985; Umrl je dr. Avgust Sfiligoj, PDk 29. maja 1985; Veliko ljudi je bilo včeraj na pogrebu odv. Avg. Sfiligoja, PDk 30. maja 1985; E' morto l'ex assessore Sfiligoj, Picc. 29. maja 1985; dr. Avgust Sfiligoj umrl, Naša pot, jun. 1985; K. Humar, dr. Avg. Sfiligoju v spomin, KatG 6. jun. 1985; podatki sina Sava Sfiligoja, Gor.; Slavko Bratina, Dr. Avg. Sfiligoj, KolGMD 1986, 136–40 s sl.

Stres