Sešek, Ernest (1901–1963)

SEŠEK (SESSI) Ernest, slikar, r. 19. jan. 1901 v Trstu, u. 20. maja 1963 tam. Oče Franc je prišel v Trst iz Kamnika za pekovskega pomočnika in postal lastnik dveh pekarn. Mati Ana Grafenauer je bila Korošica. V družini se je rodilo pet otrok. Ker je Ernest že kot šolar pokazal nadarjenost za risanje, so ga starši vpisali na tehn. oddelek za obrtne mojstre, ki ga je dovršil z uspehom. Ker je družina medtem obubožala, se je moral odreči nadaljnjemu šolanju in se je zaposlil v tovarni strojev Metlicovitz kot industrijski izvedenec. Ob koncu vojne so tovarno zaprli in S. je postal navaden delavec v Lloydovi ladjedelnici. Kmalu so ga dodelili risarskemu uradu. Isto delo je opravljal kasneje pri nekem podjetju v Trevisu; v zadnjih mesecih življenja je sprejel mesto strokovnjaka za opremljanje ladijskih kabin v Milanu. - S-ova umetniška in razstavna dejavnost je omejena na dvajseta leta. 1920 je razstavljal v Slovanski čitalnici v Narodnem domu v Trstu, dve leti zatem v mladinskem društvu Prosveta pri Sv. Jakobu v Trstu. V letih od 1921 do 1923 je večkrat sodeloval pri skupinskih razstavah Tržaškega umetniškega krožka (Circolo artistico) in bil tudi nagrajen. 1924 in 1925 je razst. v trž. Ljudskem vrtu in 1926 poslal nekaj del na razst. v Opatijo. 1927 se je udeležil poslednje razst. slov. slikarjev v prostorih Šolskega društva prd Sv. Ivanu v Trstu, na kateri je razobesil 13 olj s krajinami, ženskimi akti in marinami. Albert Širok je o njegovih velikih platnih zapisal: »Sešek je pot. Vsaka njegova slika je drobna lirična pesem.« Po letu 1930 je s postopno izgubo narodne identitete in zavesti slov. umetnika začela zamirati tudi S-ova ustvarjalnost. Izčrpno analizo njegove umetniške izraznosti je objavila tržaška revija za umetnost in kulturo Giovinezza ed Arte 1931, ki ga predstavlja s poitalijančenin priimkom Sessi. Čas, ki je prerezal korenine celotni neit. komponenti Trsta, je usodno zaznamoval mladega umetnika. Nekdanji slikar velikih površin in obsežnih pokrajin je začel utesnjevati svojo izraznost v zmeraj manjše likovne prostore. Poročil se je s slikarko Pino Bonazza in svojo ustvarjalnost v glavnem izpovedoval v poklicnem delu. Velika olja, ki pomenijo pomembno etapo v zgod. slov. tržaške likovnosti, hrani njegova sestra, poročena Gregorat.

Prim.: Albert Širok, Pri naših upodabljajočih umetnikih, Luč 1928, 55; M. Bambič, Liki iz naše preteklosti, RaiTrstA 9. jun. 1971.

ldt