Primorski slovenski biografski leksikon

RENČELJ Stanislav, dipl. inž. agr., dr. agr. s področja živilske tehnologije; docent za področje tehnologije mesa na Biotehniški fak,. U. v Lj. R. 3. maja 1940 v Sežani. Oče Jožef, železničarski delavec, mati Justina Miklavec, gospodinja. Osn. š. v Sežani, gimn. v Postojni z maturo 1959. V Lj. na Biotehniški fak. je diplomiral 1963, magisterij opravil 1979, doktoriral 1987. Docent na Fak. je od 1993. Prvo zaposlitev je dobil 1963 v Kmetij. zadrugi v Sežani in se po vojaškem roku zaposlil spet prav tam kot referent za živinorejo. V letih 1969–71 je bil direktor zadruge. Do 1981 je opravljal razne vodilne in vodstvene funkcije v podjetjih Kras Sežana in Timav Sežana, ki so vzdrževala kmetijstvo, trgovino, gostinstvo s turizmom in uvozno-izvozno dejavnost. Bil je med drugim odgovoren za razvoj kmetijstva, za živilsko-predelovalno industrijo in za investicije. V letih 1981–84 je bil namestnik ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v vladi Sje. Od 1984 do 1989 je opravljal funkcijo podpreds. Tozd Timav Koper in bil obenem zadolžen za program razvoja kmetijstva na Krasu in v Istri. Skrbel je tudi za razvojne programe ribištva in za izgradnjo hladilnic za meso. Od 1990 do 1992 je bil dir. zadruge Vinakras v Sežani in je od začetka 1993 do danes dir. kobilarne konjerejsko-turističnega centra v Lipici. Kot domačin se je predvsem ukvarjal z razvojem tehnologije za izdelavo kraškega pršuta in se zato tudi ukvarjal z raziskovalnimi projekti s tega področja in si pridobil status raziskovalca pri Raziskovalni skupnosti Sje v sodelovanju s Katedro za tehnologijo mesa na Biotehniški fak. v Lj., kjer tudi predava izbrana poglavja iz tehnologije mesa. Strok. in organizacijsko je vodil izdelavo tehnološkega projekta in realizacijo pršutarne v Šepuljah na Krasu. To je pomenilo selitev proizvodnje iz kmečkih objektov v nov industrij. objekt z najsodobnejšo tehnologijo. Ta projekt je bil tudi povod za navezovanje tesnejših stikov in sodelovanje s proizvajalci pršuta v It. v San Daniele in v Parmi, ki se je 1984 razširilo na konkretne oblike skupnih raziskovalnih programov lj. Biotehniške fak. in Inštituta v Parmi. Na osnovi teh stikov je bil organizator prvega ocenjevanja mesnin Alpe-Adria z mednar. udeležbo strokovnjakov s tega področja v okviru kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni. Kot Kraševec je posebej delal pri obnovi vinogradov in vinarstva ter pri gradnji in tehnološki opremi vinske kleti v Sežani, ki je s svojo poslovnostjo in tehnologijo prispevela k uveljavitvi terana na tržišču in dvignila proizvodno kapaciteto od 200. 000 na 4.200.000 litrov. – Na vseh vodstvenih mestih je bil več let posebej zadolžen za razvojne programe v Lipici. Na republ. ravni je bil preds. Izvrš. odb. živinorejsko poslovne dejavnosti Sje, dve mandatni dobi je predsedoval Izvrš. odb. Zveze hranilno-kreditnih služb Sje, bil preds. Vinogradniške poslovne skupnosti Sje in zdaj je preds. Poslovnega združenja za prehrano Sje. Bil je tudi preds. sveta Oddelka za živinorejo in je še član sveta Biotehniške fak. U. v Lj. Na vseh odgovornih mestih je vedno našel čas za konkretne oblike povezovanja z ustreznimi organizacijami in ustanovami med zamejskimi Slov. predvsem prek Kmečke zveze in pri uresničevanju nekaterih njenih razvojnih programov. – Dr. R. je pisec pomembnih avtorskih strok. del: Suhe mesnine – narodne posebnosti (ČPZ Kmečki glas, Lj. 1990) s ponatisom; Domače dobrote – domiselno in vabljivo (ČPZ Kmečki glas, Lj. 1992); Kruh na Slovenskem (ČPZ Kmečki glas 1993). V pripravi ima delo Mlečne dobrote na Slovenskem. S strok. članki je zastopan samostojno ali skupaj s prof. na katedri Biotehniške fak. v Lj. v raznih slov., jsl. in drugih znanstv. revijah in publikacijah ter na domačih in tujih znanstv. srečanjih. – Med originalno znanstvenimi deli naj omenimo: Vpliv sušenja v umetni klimi na tehnološke in senzorične lastnosti kraškega pršuta - (Magistrsko delo, Lj. 1979); Vpliv gnojenja na količino in kvaliteto pridelka kraških travnikov (Lj. 1981); Profil senzorične teksture in lehanske lastnosti raznih travnikov (Lj. 1981); Profil senzorične teksture in lehanske lastnosti raznih tipov pršuta (Disertacija, Lj. 1987). Med strok. deli še: Študij razmer za kontrolirano proizvodnjo kraškega pršuta in vpliv programirane klime na kakovost kraškega pršuta (Raz. skup. Sje, Lj. 1976, 77, 79). Za knjigo Suhe mesnine – narodne posebnosti strok. recenzent dr. Janez Bogataj ugotavlja, da »nas seznanja z živo dediščino in sodobnostjo prehranske ali kulinarične kulture. Poleg samih načinov predelave je avtor zelo skrbno zbral tudi terminologijo, kar je skupaj s knjigo v celoti pionirsko delo na tem področju.«

Prim.: Osebna izjava dr. R. S. piscu (j. k.) Korenu; Dokumentacija Biotehniške fak. U. v Lj. habilitacijske komisije za področje »tehnologije mesa« za podelitev naziva docenta s seznanom dotlej napisanih in publiciranih strok. in znanstveno-raziskovalnih del in njih strok. oceno (28. febr. 1993).

Koren

Koren, Jože: Renčelj, Stanislav (?–1940). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi945130/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (12. junij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 20. snopič Dodatek M - Ž, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1994.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine