Primorski slovenski biografski leksikon

REJEC Emil, gospodarstvenik, r. 6. jul. 1932 v Rutu na Tolminskem, u. 4. okt. 1991 v Grosupljem. Oče Valentin, kmet in gostilničar, mati Katarina Kos, gospodinja. Osn. š. v Rutu, gimn. v Novem mestu, na Strojni fak. U. v Lj. je diplomiral 1957. Na isti fak. je 1975 dosegel tudi naslov magistra tehničnih znanosti z magistrskim delom Model vzdrževanja delovnih sredstev. Od 1957 do 1969 je delal v tovarni »Rudi Čajevec« v Banja Luki kot konstruktor, direktor proizvodnega obrata, direktor službe kontrole kvalitete in kot tehnični direktor. Od 1969 do 1971 je bil zaposlen polovični delovni čas v TIK Kobarid kot svetovalec in polovični čas na Zavodu za produktivnost dela v Lj. Odtlej je bil polno zaposlen na Zavodu za produktivnost dela kot strok. sodelavec-konsultant, pet let tudi direktor Zavoda. Od maja 1987 do konca 1988 je delal pri podjetju Black and Decker v Grosupljem na delovnem mestu tehničnega direktorja, od začetka 1989 in do smrti pa ponovno na Zavodu za produktivnost dela kot svetovalec. Glavna področja njegovega dela so bila vodenje in organizacija dela, kontrola proizvodnje, vzdrževanje, kontrola kakovosti, uvajanje informacijskih sistemov v proizvodnjo. S teh področij je opravil več tečajev v tujini (na Nizozemskem in v Švici). Kot konsultant je sodeloval pri več kot 30 velikih projektih v različnih pomembnejših jsl. podjetjih. Imel je predavanja s področja vzdrževanja tudi za študente tretje stopnje Tehnične U. v Novem Sadu, na številnih tečajih, seminarjih in konferencah doma in v tujini. Kot konsultant je sodeloval tudi pri projektih v Somaliji in Etiopiji. – 1972 je ustanovil Društvo vzdrževalcev Jsle YUMO in bil njegov prvi preds. Bil je član evrop. združenja vzdrževalcev EFNMS, tudi član izvršnega odb. Od 1983 do 1987 je bil glavni ur. jsl. revije za vzdrževanje OMO (Održavanje mašina i opreme), od 1980 je bil član ur. odb. londonske revije Maintenance Management. 1985 je prejel priznanje za izredno požrtvovalno delo v Društvu vzdrževalcev Sje. Objavil je knjigi Terotehnologija (Suvremena organizacija održavanja sredstava, Zgb 1974) in priročnik Kontrola kakovosti (trije deli. Zgb 1971). številni njegovi članki so objavljeni v zbornikih seminarjev in konferenc ter v različnih strok. glasilih v Sji in Jsli.

Prim.: Pismeno sporočilo Renate Rejec (2. sept. 1994).

S. Tor.

Torkar, Silvo: Rejec, Emil (1932–1991). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi945110/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (4. maj 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 20. snopič Dodatek M - Ž, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1994.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine