Primorski slovenski biografski leksikon

RAINER Friedrich, pravnik, nacistični funkcionar, r. 28. jul. 1903 v Št. Vidu ob Glini (St. Veit an der Glan), u. 19. avg. 1947 v Lj. Oče Norbert, učitelj, mati Friederike Klein, gospodinja. Osn. š. je obiskoval v domačem kraju, realno gimn. v Clcu. V bojih za južno mejo Koroške po prvi svet. vojni je bil član paravojaških nem. enot. Po maturi je bil nekaj časa bančni uradnik v domačem kraju, nato je študiral pravo na U. v Gradcu. Po doktoratu (nov. 1926) je opravljal poklic notarja, sprva v Ebersteinu, nato v Clcu. Že zgodaj je deloval v raznih nacionalističnih združenjih, postal je npr. visok funkcionar Turnvereina, bil član štajerskega in koroškega Heimatschutza. Postal je član udarnih enot (SA) v rojstnem kraju, ob deseti obletnici koroškega plebiscita pa je vstopil tudi v nacistično stranko, v kateri se je hitro vzpenjal po hierarhični lestvici. V zvezi s prevratno nacistično dejavnostjo je bil 1936 tudi R. nekaj mesecev v zaporu. Po prevzemu oblasti in Anschlussu (1938) je postal najprej drž. sekretar v kabinetu ministra Huberta Klausnerja, že maja 1938 pa je bil imenovan za gauleiterja in dežel. glavarja (od 1940 državnega namestnika) v Salzburgu. Nov. 1941 je postal gauleiter in drž. namestnik za Koroško, zatem pa še šef civilne uprave na zasedenih območjih Koroške in Kranjske. 10. sept. 1943 ga je Hitler imenoval za vrhovnega komisarja novoustanovljene Operacijske cone »Jadransko primorje«. V tej funkciji je bil R. odgovoren neposredno Hitlerju. Glavno mesto operacijske cone je bil Trst, kjer je R. ponavadi posloval enkrat tedensko, pretežno pa se je še vedno zadrževal v Clcu. Kot šef civilne uprave in kot vrhovni komisar je vodil nacistično okupacijsko politiko na dobri polovici slov. narodnega ozemlja ter je bil posredno in deloma tudi neposredno odgovoren za kršenje mednarod. in siceršnjega prava na zasedenih ozemljih, tako tudi za številne nacistične zločine nad slov. prebivalstvom. Ob koncu vojne – 7. maja 1945 – je R. v Clcu podal ostavko z vseh svojih funkcij ter skušal prenesti oblast na novo meščansko vlado. Pred prodirajočimi britanskimi in jsl. četami se je skupaj s sodelavci skril v koroške hribe, a so ga Britanci konec maja izsledili in zaprli. Sprva je bil kot britanski jetnik na razpolago kot priča na procesu proti vojnim zločincem v Nuernbergu, zatem pa je bil v amer. ujetništvu v taborišču Dachau. 13. mar. 1947 je bil predan jsl. oblastem. Skupaj z drugimi nacističnimi častniki in funkcijonarji je bil obtožen vojnih zločinov, sledil je v dneh od 10. do 19. jul. 1947 proces pred vojaškim sodiščem 4. jsl. armade v Lj. R. je bil obsojen na smrt.

Prim.: Nikolaus Preradovich, Oesterreichs hoehere SS-Fuehrer, Berg 1987, 64–73; Pier Arrigo Carnier, Lo sterminio mancato, Milano 1982, 13 sl.; D. Željeznov, Rainerjev proces, 7D, 17. jul. 1980 – 6. avg. 1981; Rainer in Globotschnig ujeta, SPor 2. jun. 1945; J. Jarc, Vojni zločinec dr. Friedrich Rainer, SPor 13. jul. 1947; D. Nečak, Iz zaslišanja nacističnega gaulajterja Koroške dr. Friedricha Rainerja pred jugoslovanskimi oblastmi, Vestnik koroških partizanov 1973, št. 2–3, 106–13; Zgod. arhiv Ministrstva za notranje zadeve, Lj., Rainer dr. Friedrich.

Mlakar

Mlakar, Boris: Rainer, Friedrich (1903–1947). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi944980/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (9. april 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 20. snopič Dodatek M - Ž, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1994.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine