Primorski slovenski biografski leksikon

RUPNIK Franc, duhovnik in zgodovinar, r. 23. nov. 1924 v Zadlogu pri Črnem Vrhu nad Idrijo. Oče Jožef, kmet (u. 6. jan. 1944 v Mauthausnu), mati Marija Zagoda (u. 12. apr. 1982 v Kobaridu). Naredil je štiri razr. it. osn. š. v Zadlogu, gimn. v Malem semenišču v Gor. in Vidmu, maturo v Centralnem semenišču v Gor., bogoslovje v Gor. in Lj. Ordiniran je bil 4. jul. 1948 v Lj. in služboval kot vikar namestnik, župn. uprav. in žpk v Spodnji Idriji (od 22. avg. 1948 do 20. avg. 1972). V letih 1949–50 je oskrboval tudi Idrijo. Od 20. avg. 1972 je žpk in dekan v Kobaridu. - Že 1969 je objavil članek o začetku šole v Spodnji Idriji. Pregledal je vse starejše matične knjige župnije Kobarid in uredil ABC seznam. Pri tem je odkril zapis krsta kobariškega slikarja Luke Šarfa. Potrdil je obstoj rezbarske delavnice 18. stol. v Kobaridu pri Vrtavu. Zlate oltarje Jerneja Vrtava je na obrobju Furlanije odkril 1976 Tarcisio Venuti iz Tarcenta (Le botteghe d'intaglio di Caporetto, Ce fastu? - Sot la Nape 2–3, 1981, 32 - pismo Fr. Rupnika). O rezbarski delavnici ga je R. pismeno obveščal. Dognanja je R. opisal v več člankih v časopisu Dom v letu 1982. ABC sezname je koristno uporabil za hitro sestavo rodovnikov in ugotavljanje slov. priimkov v Breginjskem Kotu in na področju prvotne župnije Kobarid. O tem, predvsem pa o povezavah Slov. v Posočju in Benečiji je napisal po 1980 veliko člankov v Domu. V nasprotju z navedbami S. Rutarja je ugotovil, da je najstarejša krstna knjiga na Tolminskem kobariška iz leta 1635. Iz mrliških knjig je ugotovil obstoj štirih grobnic v župn. cerkvi v Kobaridu. V letih 1972–73 je pregledal čedajski kapiteljski in videmski nadšk. arhiv. Med drugim je našel točne datume dovoljenj za gradnjo raznih podruž. cerkva na Kobariškem in njih blagoslovitve. Pripomogel je k odkritju detajla freske Luke Šarfa pri Sv. Antonu, odkritju in obnovi stolpne številčnice in starih slik baročnega zvonika v Kobaridu. Poskrbel je, da so bili obnovljeni trije zlati oltarji na Svinem in v Sužidu. Poskrbel je za izhajanje župnijskega lista in ob 80-letnici smrti S. Gregorčiča se je angažiral za njegovo dostojno počastitev. Njegov sestavek o tem so v dveh delih predvajali na radiu Vatikan v dec. 1986. Od 1980 sodeluje z beneškimi Slov. in Furlani pri organiziranju skupnih romanj. Bil je pobudnik študijskih srečanj obmejnih duhovnikov na Tolminskem in v beneško-furlanskem delu videmske škofije. Prvo je bilo 8. jul. 1981, osemnajsto pa 9. mar. 1987. Na tem sta se že drugič srečala škof Janez Jenko in nadškof Alfred Battisti in v Kobarid je prišlo še 25 duhovnikov. Na srečanjih so izmenjali pastoralne izkušnje. R. si je neuspešno prizadeval, da bi bil na Stari Gori vsaj en spovednik, ki bi znal slov. Iz obmejnega srečevanja vernikov se je razvila iniciativa za romanje treh dežel. Sodeluje na srečanjih Tolminske z beneškimi Slov. v Starem selu. Po potresu 1976 je povezoval delo pri obnovi cerkva in župnišč na Tolminskem. Od 1969 je po potrebi uglaševalec in kolavdator zvonov v Žalcu in poskrbel je za več kot sto zvonov, od tega samo za kobariško dekanijo 30. Z njegovim prizadevanjem je bilo popravljenih veliko cerkva, kapelic in stolpnih ur. - V beneškem Domu je objavil naslednje važnejše članke: Nekdaj ni bilo meja... Sv. Volar pri Robiču, Zlati očenaš iz Trnovega pri Soči (okt. 1980); Cenčiči in Robedišče (nov., dec. 1980 in jan. 1981); Procesije (febr. 1981); Iz Soške doline na Kolovrat in na Hum, Tragikomične zgodbe iz življenja pre Jožefa Jusiča (apr. 1981); Iz zgod. dreške in štoblanske župnije (okt. 1981); Špeterski vikar Klement Bernarda (Naistoth) iz Škofje Loke (nov. 1981); Špeterski vikar Andrej Paravan in njegovi stiki z Bovčani (jan. 1982); Spori in tožbe iz prejšnjih stoletij (mar. 1982); Anekdote iz. Matajurske fare (jul., avg. 1982); O cerkvi sv. Antona v Kobaridu (sept. 1982); Kobariški rezbarji in zlati oltarji (več nadaljevanj do nov. 1982); Ljubezen ne pozna meja (od št. 10 do št. 17–18 1984 in 1. št. leta 1985); Baudouin de Courtenay (1985, št. 10); O votivnih cerkvicah v nadiških dolinah (1985, 11.-14., tri nadaljevanja); Naš skupni problem, Zaslužno priznanje (15. apr. 1987). V IdrR je priobčil Šola v Spodnji Idriji (2, XIV, 1969). v Družim med drugim Plodno obmejno sodelovanje (22. mar. 1987), Pisal je tudi v Tolminsko župnijsko Glasilo. Sodeloval je pri cilklostilni izdaji zgod. obravnave dr. Iva Juvančiča Od Zlatoroga do kozje vojske. V tipkopisu ima še veliko študij: Grobnice v kobariški žup. cerkvi, 80-letnica prostovoljnega gasilskega društva v Kobaridu (1904–1984), Začetki lekarne v Kobaridu, Pripombe k žup. kroniki Most na Soči in še k drugim žup. kronikam na Tolminskem.

Prim.: »Si bomo skupno pomagali, da naš rod ostane tu, kjer je že zdavnaj bil«, pogovor s kobariškim dekanom Fr. Rupnikom, Dom 31. maja 1986; Katja Roš, Župnik in umetnostni zgodovinar, Delo 31. dec. 1986; osebni podatki.

Stres

Stres, Peter: Rupnik, Franc (1924–2004). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi944740/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (18. julij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 13. snopič Rebula - Sedej, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1987.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine