Primorski slovenski biografski leksikon

ROŽIČ (ROSI) Mihael, profesor, ravnatelj, r. 5. jul. 1913 na Oslavju pri Pevmi, u. 20. febr. 1978 v bolnišnici v Vidmu, pokopan v Pevmi. Oče Mihael, kmet, mati Jožefina Figelj. Osn. š. v Pevmi, it. gimn. in licej v Gor.; na Filoz. fak. U v Padovi študiral klas. jezike in 1938 dosegel doktorat z dipl. nalogo Gli inizi della letteratura slovena con particolare riguardo all'opera di P. Trubar. V kako težkih socialnih razmerah je študiral, priča tudi dejstvo, da je moral na dipl. izpit s kolesom. Po diplomi je poučeval kot suplent v Tolminu, 1940 opravil habilitacijo in postal redni prof. na sred. šolah. It. slavist A. Cronia, njegov prof. na U, je pripomogel, da je bil imenovan za lektorja za it. jezik in književnost na lj. U, a službe ni nastopil, ker je bil aretiran pod obtožbo, da se je zbiral v dij. organizaciji z iredentističnimi cilji, ki jo je vodil dr. A. Sfiligoj. Bil je priprt v Trstu in za eno leto odpuščen iz službe; nato je bil premeščen v Oristano na Sardinijo. 1943 se je vrnil v Gor. na klas. licej, naslednje leto pa je poučeval na klas. licej u v Vidmu. Po obnovitvi slov. šol po drugi svet. vojni je R. prevzel pouk lat. in gršč. na klas. liceju v Gor. do 1955, ko je bil na isti šoli imenovan za ravn. V Rimu je namreč opravil izpit za rednega ravn. sred. š. kot eden izmed najmlajših kandidatov iz cele države. Istega leta je dobil imenovanje za ravn. v Desenzanu, a službe ni nastopil. 1956 je postal ravn. tudi na slov. učiteljišču in vodil oba zavoda nepretrgoma do 1973. V tem času je bil še ravn. na naslednjih slov. šolah: v š. l. 1962/63 in 1965/66 slov. nižje sred. š., v š. l. 1963/64 in 1964/65 slov. trg. strok. š., v š. l. 1973/74 slov. drž. strok. zavoda za trgovino. V istem š. l. je bil imenovan za ravn. na liceju Stellini v Vidmu, v š. l. 1974/75 pa je postal ravn. na it. liceju Dante Alighieri v Gor., kjer je ostal do smrti. R. je bil za lat. in gršč. pravi strokovnjak. Kot navdušen častilec humanističnih pridobitev je iz antične modrosti črpal zdrave življenjske sokove za svoj vsakdan, obenem se je pri antiki navzel ostrega kritičnega presojanja. Vse stopnje svojega prof. poklica je dosegel o pravem času z doslednim in sistematičnim učenjem. Bil je tudi odličen poznavalec š. zakonodaje, član je bil številnih šol. komisij.

Prim.: IzvGor 1945/46 - 1949/50 (Gor. 1950), 1950/51 - 1951/52 (Gor. 1952), 1952/53 - 1953/54, (Gor. 1954), 1954/55 (Gor. 1955), 1955/56 - 1959/60, še posebej str. 34–35 s sl. (Gor. 1960), 1960/61 - 1964/65 (Gor. 1966), 1975/1985, še posebej str. 236–37 s sl. (Gor. 1985); KatG 23. febr. 1978 s sl.; PDk 21. in 24. febr. ter 1. mar. 1978; Picc 22. febr. 1978; Milan S. Durica, Arturo Cronia, 1896–1967, Padova 1978, 89; Slovensko šolstvo na Goriškem in Tržaškem 1945–1985, Trst 1986, 269, 282.

Češč.

Češčut, Marija: Rožič, Mihael (1913–1978). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi944640/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (11. junij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 13. snopič Rebula - Sedej, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1987.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine