Primorski slovenski biografski leksikon

RODOŠEK Zlata, igralka, r. 26. mar. 1922 v Števerjanu v Brdih oficirju Antonu in gospodinji Alojziji Čontala. Po osn. š. in gimn. je 4 semestre študirala germanistiko na Filoz. fak. v Lj. Tam je nato obiskovala 7 semestrov igralski oddelek Konservatorija. Z gled. se je prvič srečala v Novem Sadu, kjer je hodila na gimn. Spoznala je gled. dela srb. komediografa Branislava Nušića. Od 1940 je hodila na lj. U, dokler je niso okupacijske sile zaprle. V tem času je hodila v lj. Dramo in spoznala nekatere velike igralce, kakor so bili Levar, Sever, Marija Vera in drugi. Ko je režiser Bratko Kreft 1943 iskal statiste, se je javila tudi R. in nastopala tudi v manjših vlogah: Mery v Shawovem Pigmalionu, Jerca v Linhartovem Matičku, vila v Tomažičevi Triglavski roži itd. Ko so 1945 sestavljali igralske skupine za mrb., lj. in trž. gled., se je odločila za Trst. Začela je kot najmlajša članica ansambla in tam ostala do upokojitve 1981. Med drugimi je odigrala vloge: Elise (Molière, Skopuh), Lojzka (Cankar, Hlapci), Pepka (Goldoni, Primorske zdrahe), Varonika (Kreft, Celjski grofje), Dorina (Molière, Tartuffe), Angelika (Krleža, Gospoda Glembajevi), Almira, Katarina, Van Deanova (Shakespeare, Ukročena trmoglavka), Eva de Bruin (Tiemayer, Mladost pred sodiščem), Stojka (Nušić, Dr.), Emilia (Shakespeare, Othello), Kristina (Vuga, Bernardek), Etiennette (Achard, Lipe za luno), Kvašnja (Gorki, Na dnu), Primčevka (Kreft, Po brezkončni poti), Ga. Malfenti (Svevo, Zenova izpoved), Olga (Čehov, Tri sestre), Lady Brackwellova (Wilde, Kako važno je biti resen), Borštnica (Finžgar, Naša kri), Angela (Tavčar, Zeh pred smrtjo), Angela (Fo, Arhangeli niso avtomati), Mati (Brecht, Bobni v noči), Dara (Nušić, Gospa ministrica), Sylveli (Knittel, Via mala), Gospa Linden (Ibsen, Nora), naslovna vloga (Gorki, Vaša Železnova), Pia (Betti, Zločin na Kozjem otoku), Nastasia (Dostojevski-Dardi, Zločin in kazen), Šarlota (Čehov, Češnjev vrt), Katina (Bevk-Grabnar, Kaplan Martin Čedermac), Concetta (E. De Filippo, Božič pri Cupiellovih), Enricova mati (Squarzina, Tri četrt lune), Komposarica (Leskovec, Dva bregova), Gospa Bergmann (Wedekind, Pomladno prebujenje), Charlotte (Feydeau, Champignol), Katica (Župančič, Veronika Deseniška), Mica (Nušić, Oblast), Uljana (Bulgakov, Ivan Vasiljevič), Mara (Kristan, Kato Vrankovič), Rosaria (Pirandello, Človek, zverina in čednost), Fonsia Dorsey (Coburn, Partija remija), Abbie Putman (O'Neill, Strast pod bresti). Tudi po upokojitvi je igrala. Odigrala je nad 150 vlog. Nastopala je tudi v TV igrah, kot npr. v vlogi Lucje (Ruzzante, La moscheta), Kuharica (Jenko-Vurnik, Jeprški učitelj), Caterine (Ottolenghi, Na sodišču) idr. Nastopala je v filmih slov. produkcije in v koprodukcijah avstr., nem. in it. televizije in filma. Nastopala je na Radiu Koper, Lj., predvsem pa na trž. radiu, kjer je med drugimi odigrala vloge: Klara (Goethe, Egmont), Leonora Sanvitale (Goethe, Torquato Tasso), Princesa Eboli (Schiller, Don Carlos), Gospa Cando (Sheridan, Šola za obrekovanje), Kate (Držić, Tripče de Utolče), Vasilisa (Gorki, Na dnu), Perina (Havel, Memorandum), Michelova žena (Silone, Fontamara), Gospa Gadabout (Garrick, Lažnivi služabnik), Mati (Puškin, Jevgenij Onjegin), Clementina (Simoni, Vdova), Gospa Suzana (Goldoni, Pahljača), Vojvodinja Matilda (Torelli, Možje), Assunta (Verga, V vratarnici), Rachele (Bertolazzi, Gibigianna), Mati Pelageja Nilovna (Gorki, Mati), Ana (Tavčar, V mraku), Marta (Goldoni, Pustne večjer), Ana (Svevo, Prerojenje), Jolanda (Sgorlon, Veter v vinogradu) ter monodrami: Najmočnejša (Strindberg) in Rojena v znamenju tehtnice (Pavlovič). Brala je prozo in pesmi, predvsem za oddajo Almanah v letih 1981/-82/83. Pisala in brala je oddajo Naš jezik, kjer je posredovala svoje znanje in skušnje v skrbi za slov. jezik. V okviru Ljudske univerze je dve leti učila dikcijo. Pripravljala je otroke na zaključne š. nastope, režirala po društvih in krožkih, pripravljala proslave in sodelovala na kult. in narodnih prireditvah. Učila je izgovarjavo skupino učiteljic s trž. in gor. šol, učila je tudi na gled. šoli pri SSG. Rada je igrala v narečnih predstavah. V Primorskih zdrahah je nastopila okoli 200 krat. Igrala je v 9 dialektih. 1962 je prejela nagrado Združenja dramskih umetnikov, 1965 zlato medaljo gled. uprave, srebrno medaljo združenja AGIS in 1981 Severjevo nagrado.

Prim.: Osebni podatki; GL Trst; Glas zaveznikov; Delo; Večer, LDk; Lavoratore; Unità; Razgl; LdTd; Gosp; KatG; PV; NRazgl; NL; Stop; Teleks; Jana; SGL III, 592.

Har.

Harej, Zorko: Rodošek, Zlata (1922–2002). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi944540/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (27. maj 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 13. snopič Rebula - Sedej, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1987.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine