Primorski slovenski biografski leksikon

RIJAVEC Štefan, tigrovec in partizan, p. d. Stinarjev, r. 26. dec. 1908 na Šentviški Gori, ustreljen v Lj. na Žalah dec. 1941. Oče Anton, mati Ana Feltrin, mali kmetje. Osn. š. na Šentviški Gori pri učit. pisatelju Cirilu Drekonji. Jan. 1931 je pobegnil v Jslo in živel ob pomoči Petra Klemenčiča in Toneta Laharnarja s Šentviške Gore. V Novih Jaršah pri Lj. je spal v hišici na golih tleh, nato je v gostilni Olge Kuret-Schwentner, ki je imela tudi trafiko, za hrano in ležišče nad pekarno opravljal razna dela in vodil otroke na sprehod. V TIGR-u je sodeloval v letih 1931–35. To potrjuje dejstvo, da je Stanko Kamenšček med bivanjem z R. v Policah pri Kovčkovih, ki so tigrovcem dajali zavetje, zapisal na Slovenske balade: »Z žalostnim srcem se vračamo - od 10.-13. apr. 1931.« Podpisala sta se Štefan Rijavec in Stanko Kamenšček. R. je dobro poznal steze in prehode ob meji okrog Porezna, koder je pozimi in poleti vodil oborožene fante (D. Zelen, T. Černač, J. Godnič, St. Kamenšček idr.), ki so prinašali liter. na Prim. Neko poletje so prišli nad Bukovo R., Zelen, Černač in Godnič, da bi napravili atentat na ovaduha gostilničarja Čelika na Bukovem, a so načrt opustili, ker je Černača napadla huda malarija. - R. so 1935 sprejeli komunisti v svoje vrste, zato je prekinil sodelovanje s TIGR-om. Delal je za KP, vodil javko v gostilni pri Olgi Schwentner, skrival ubežnike, da so dobili zveze za beg čez mejo. Na njegov naslov so prihajala pisma iz tujine, z Dunaja, iz Pariza itd. Po odkritju SKOJ-a v Zgbu so izsledili javko in R. zaprli na Adi Ciganliji v Bgdu. Ker mu niso dokazali krivde, so ga izpustili in z njim M. Marinka in Al. Ocepka. Po zavrnitvi sodelovanja s policijo so ga izgnali v Avstrijo. Odšel je na Češko, v Francijo in se v Španiji pridružil republ. vojski ter bil komandir baterije. Po Francovi zmagi je prišel v franc., nato nem. taborišče. Od tod je pobegnil in se vrnil v Jslo. - Razen o TIGR-u so vsi drugi podatki podobni pripovedovanju Pepce Kuret, por. Bizjak, ki je še dodala: »R. je bival v Novih Jaršah pri sestri Olgi Kuret-Schwentner, delal za hrano in ležišče. Po vrnitvi iz Nemčije v Jslo je proti koncu leta 1941 odšel v partizane. Blizu Loža na Notranjskem so se v hudem mrazu zatekli k nekemu kmetu. Bilo jih je sedem in niso imeli orožja, zato se niso uprli It., ki jih je kmet poklical. Uklenjene so odpeljali v Lj. in jih na Žalah ustrelili. Štiri so deli v en, tri v drug grob.« Imeli so izmišljena imena, zato Pepcina sestra Marija Kuret-Kosovel ni mogla ugotoviti, v katerem grobu je R. pokopan. KS Šentviška Gora je odkrila R. spominsko ploščo na rojstni hiši.

Prim.: Podatke so dali: Just Godnič iz Komna, Kranj, Kidričeva 24; Marija Kuret-Kosovel, Nova Gor., Prvomajska 34; Pepca Kuret-Bizjak, Lj., Vošnjakova 5/V; Ivan Rijavec, Štefanov brat, Šentviška Gora 38; podatki iz govora Staneta Jana ob odkritju spomin. plošče Št. R. 17. jun. 1984 na njegovi rojstni hiši na Šentviški Gori.

Rut.

Rutar, Tone: Rijavec, Štefan. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi944500/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (26. november 2023). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 13. snopič Rebula - Sedej, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1987.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine