Primorski slovenski biografski leksikon

RENER Milko, profesor, publicist, kritik in kulturnoprosvetni delavec, r. 9. jun. 1926 v Štjaku, živi v Gor. Oče Franc, kmet, mati Terezija Grmek. Osn. š. v rojstnem kraju, gimn. v Malem semenišču v Gor., Castelleriu pri Vidmu in ponovno v Gor. (1939–47), kjer je maturiral na slov. klas. liceju. študiral je na Filoz. fak. trž. U (leposlovna smer) in diplomiral 1955 z disertacijo Razsvetljenstvo na Slovenskem in Valentin Vodnik. Poučeval je na Kmet. tečaju v Plavjah (1951–53) in na nižji sred. š. pri Sv. Jakobu v Trstu (1953–56). Od šolskega leta 1956/57 do 1973/74 je bil poverjeni prof. na slov. klas. liceju v Gor. na stolici za latin. in gršč. ter zgod. umetnosti. S šol. l. 1974/75 je bil imenovan za rednega prof. teh predmetov. S šol. l. 1976/77 je postal poverjeni ravn., 1982/83 pa redni ravn. slov. klas. liceja »P. Trubar« v Gor. Od 1972 je član dežel. odb. za katalogizacijo kulturnih dobrin, od 1980 do 1982 je bil predsednik ZSKD v It., 1981 in 1982 je bil preds. odbora Kult. doma v Gor. V osnovnem prof. poklicu se R. odlikuje po temeljitem poznavanju klasičnih jezikov in široki humanistični razgledanosti. V slov. je prevedel obsežno Grško književnost Raffaeleja Cantarelle (Trst 1982), ki je vzbudila ugoden odmev tudi v osrednjem slov. tisku (prim. Delo - Književni listi 7. apr. 1983). Iz slov. v it. in obratno večkrat prevaja tudi umetnostnozgod. oz. kritiška besedila, tako npr. v monografijah L. Spacala, S. Komela in Z. Apollonia. Naslednje področje R-eve dejavnosti je popularizacija kulture, ki se kaže v številnih objavah, predavanjih in vodstvih po razstavah. Na RAITrstA je sodeloval z naslednjimi cikli predavanj: Slov. zborovski skladatelji, Deželni skladatelji, Socialno vprašanje v slov. romanu, Svetovni romani. Za isto radijsko postajo je pripravil niz oddaj Obiskali smo... za področje Goriške in dve sezoni vodil oddajo Na goriškem valu, pri kateri še vedno sodeluje. - R-eva publicistična dejavnost je raznovrstna, saj sega od literature, gledališča do glasbe (pri slednji se občasno oglaša tudi s kritikami), še posebej pa se poglablja na področju umetnostne zgod. in likovne kritike, kjer je prispeval več tehtnih besedil o likovni preteklosti na Prim., prav tako o sodobni ustvarjalnosti, pri čemer kaže odprtost tudi do prizadevanj it. sosedov. Jan. 1969 je v Katoliškem domu v Gor. pripravil odmevno Razstavo slovenske nabožne ljudske umetnosti in v istoimenskem katalogu napisal uvod, maja istega leta pa v Štandrežu ob praznovanju 100-letnice čitalnice razst. likovnih del slov. umetnikov iz gor. zasebnih zbirk (prim. razst. katalog Slovenski umetniki v goriških zasebnih zbirkah). Kot likovni kritik se začenja pojavljati zlasti po 1970, ko se npr. v PDk (18. jun.) oglasi z oceno Razstava del Šantlov v Kromberškem gradu. Njegovo zanimanje velja predvsem primorskim, zlasti pa še zamejskim umetnikom. To so npr.: S. Altieri, O. Beccia, S. Bevčar, N. Bevilacqua-Ferfolja, L. Bratuš, B. Butkovič, D. Cej, J. Cej, G. Celiberti, J. Cesar, A. Černigoj, P. Devidè, B. Doljak, R. Faganel, R. Hlavaty, H. Jussa, M. Kogoj, A. Kosič, V. Klanjšček, M. Klemenčič, S. Komel, M. Kranjec, L. Možina, R. Nanut, N. Nemec, R. Nemec, M. G. Peršolja, R. Podobnik, I. Rob., A. Saksida, R. Saksida, L. Spacal, V. Sulčič, F. Vecchiet idr. Z objavami občasno sega tudi na druga področja, kar dokazujejo nekatere gled. kritike, prispevki o glasbi (npr. Problemi slov. glasbe. Anketa Sodobnosti XIII, Sd 1972, št. 6, 631–32; Marij Kogoj. Ob dvajseti obletnici njegove smrti, JKol 1977, 112–15), v Zalivu (1973, št. 40–41, 6–71) pa je objavil članek Ob stoletnici Mazzinijeve smrti. (Mazzinijeva »Slovanska pisma«) . R. redno spremlja pomembnejše likovne manifestacije v F-JK in na sosednjem ozemlju SR Sje, zlasti na Prim., kar pričajo naslednji članki: Razstava beneških mojstrov 18. stol. v prostorih Attemsove palače v Gorici (PDk 11. nov. 1973); Retrospektivna razstava slikarja Rafaela Nemca v Kromberškem gradu (PDk 12. okt. 1975); Retrospektivna razstava solkanskega slikarja in lutkarja Milana Klemenčiča (PDk 27. jun. 1976); Hlavatyjevih osemdeset (Dan 1977, št. 70–71, 10–11); Bogat prikaz dela Franca Kavčiča v Narodni gal. v Lj. (PDk 9. apr. 1978); Spacapanov umetniški profil v zbirki del, ki jih hrani po njem imenovana galerija (PDk 28. maja 1978); Mušičeva retrospektiva v salonu palače Attems (PDk 14. jan. 1979); Razstava v Kromberškem gradu razburljiv prikaz življenjske in umetniške »avanture« Ivana Čarga (PDk 9. avg. 1981); Umetnost Pilona, Čarga in Černigoja v pordenonski gal. »Sagittaria« (PDk 13. febr. 1983); Beneški in deželni grafiki tega stol. v Špacapanovi gal. v Gradišču ob Soči (PDk 6. mar. 1983); Komelova retrospektivna razstava v Kromberškem gradu (PDk 30. maja 1984); Spacalova antološka razstava v Attemsovi palači v Gorici (PrimSreč 1986, št. 59, 47). Ob raznih priložnostih je prispeval več strnjenih pregledov umetnostne preteklosti oz. ustvarjalnosti na Goriškem, tako npr. na »mittelevropskih« kulturnih srečanjih 1975 v Gor., ko je predaval o temi Slovenski slikarji na Goriškem v prvem 30-letju našega stoletja (objavljeno v PDk 5. okt. 1975). V slavnostnem govoru na gor. Prešernovi proslavi 1978 je podal temeljit pregled z naslovom Delež Goriške v likovni kulturi v različnih zgod. pogojih (PDk 19. febr. 1978). Predvsem v sedanji trenutek segata prispevka Zamejska likovna ustvarjalnost (JKol 1983, 171–74) in Likovna ustvarjalnost zamejcev v It. (Sinteza 1983, št. 61–64, 47–52). Kot informacija zlasti it. bralcem sta zamišljena članka L'Isontino sloveno (StudG 1981, št. LIII-LIV, 131–35) ter Dipingere in sloveno. La formazione culturale degli artisti sloveni, i loro risultati più belli (Il Territorio 1986, št. 16–17, 112–15). Za zbornik Il Carso isontino tra Gorizia e Monfalcone, ki ga je izdala gor. podružnica CAI, je prispeval krajši oris La casa rurale nel Carso goriziano (Trieste 1984, 235–47). Važne so tudi R-eve predstavitve likovnikov v razst. katalogih in uvodih publikacij, npr. v: Robert Hlavaty, Trst 1977; Robert Hlavaty, Lj. 1978; Kamen na kamnu. Jožko Prinčič in Viljem Zavadlav, Gor. 1979; Peter Kocjančič. Razstava fotografij, Gor. 1980; Silvester Komel. Antološka razstava, Trst 1981; Rudolf Saksida. Retrospektivna razstava, Gor. 1981; Klavdij Palčič, Avditorij, Gor. 1981; Klavdij Palčič. Galerija TK, Trst 1982; Lojze Spacal. Galerija TK, Trst 1982; Avrelij Lukežič. Retrospektivna razstava, Trst 1982; Sergio Altieri. Silvester Komel, Špeter 1983. V katalogu Nature design. Oskar Kogoj collection (Padova 1985) je prispeval besedilo H koreninam, objavljeno tudi v it. in angl., in sodeloval kot prevajalec. V okvir R-eve posredniške vloge med sosednjima narodoma sodi tudi prevod prispevkov slov. avtorjev v zborniku Giuseppe Srebrnič parlamentare, antifascista, partigiano (Gorizia 1884–1944) , ki je izšel v Vidmu 1987.

Prim.: Osebni podatki; PDk 19. in 30. sept. 1971; KatG 23. sept. 1971; NL 23. sept. 1971; PDk 21. in 27. okt. 1971; Zaliv 1971, št. 30–31, 282–84; PDk 6. jan. 1977 in 6. jul. 1980; Picc. 19. okt. 1983; PDk 29. jun. 1986.

M. V.

Vuk, Marko: Rener, Milko (1926–2012). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi944320/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (21. maj 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 13. snopič Rebula - Sedej, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1987.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine