Primorski slovenski biografski leksikon

RAZMOVSKl Stojan, slikar, r. 29. okt. 1929 v Vevčanih v obč. Struga v Makedoniji. Oče Jakov, gradbeni tehnik, mati Sara Duckinova, gospodinja. Osn. š. je obiskoval v času druge svet. vojne v Vevčanih, sred. š. (Srednja rezbarska strojiteljna škola) pa v Ohridu. 1953 se je vpisal na ALU v Zgbu in jo dokončal 1958. V š. letih 1958/59 in 1959/60 je poučeval likovno umetnost na gimn. »Branko Semenić«, v š. letu 1960/61 pa likovni in tehnični pouk na osn. š. v Prestranku. V letih 1961 in 1962 je živel v Parizu in tu občeval s priznanimi ustvarjalci, kot so npr. André Lhote, Veno Pilon, Johnny Friedlaender. Od 1958 živi in dela v Postojni. Status svobod. umet. je dobil 1963. Do 1980 je bil član Hrvatskog društva likovnih umjetnika, odtlej pa Društva slov. likovnih umetnikov. - R. izhaja iz revne »pečalbarske« družine, kjer je bilo očetu težko nahraniti četvero otrok, zato je družino kmalu zapustil in se po diplomi na Akademiji za stalno naselil v Postojni. Po mnenju kritikov je R. razmišljujoč in čuteč človek, čigar umet. snovanje izhaja iz stoletne kult. dediščine rojst. kraja, ki se ob spoznanjih in proučevanjih zahodnoevrop. umetnosti preoblikuje v svojstveno izpoved. Aurelio T. Prete iz Rima je zapisal, da se v njegovih delih realizem izraža z mehkimi potezami čopiča, s pomočjo katerih razvija ključno temo. Zanj so tudi značilni reliefni barvni nanosi ter ženska figuralika. Žensko prikazuje mavrično, v tonu in čutno, vendar v najbolj mesenem smislu, in z motivi, ki odsevajo kar najboljšo izbiro subjektov in sugestivnih ozadij, še posebej takrat, ko umetnik ustvari sliko v sliki. R. se je še bolj kot doma uveljavil v tujini, posebno v It. Doslej je v 25 letih pripravil več kot 54 samostojnih in več kot 50 skupinskih razstav. Samostojno je razstavljal predvsem v večjih it. mestih, med skupinskimi razstavami pa bi omenili Le salon des nations à Paris centre international d'art contemporain v Parizu (1982), 1° Biennale Europea di Pittura e Grafica v Palermu (1982) in 1° Ex aequo (1982). Prejel je 24 mednar. priznanj, med katerimi bi omenili Gran Prix (Viareggio, 1972), Teatradramma Dóro Roma (1974), Oscar Europeo (Madrid, 1979), Zlati lev »Il Marzocco« (Firence, 1982). R. je tudi član sedmih mednar. akademij: Burchardt Academie, Basilea Roma; Accademia Pro pace, Roma; Michigan, U.S.A.; Accademia Mario Gori, Gela; Accademia Teatradramma, Roma; Accademia Italia, Salsomaggiore; Accademia Città di Boretto. O njegovih delih in razstavah so pisali številni tuji in domači pisci in kritiki, npr. Paolo Rizzi, Pino Zenchi, Mario Ulivi, Luigi Serravalli, Josip Depolo, Marjan Zlobec, dr. Mirko Juteršek. Po velikem priznanju »zlati lev«, ki ga je 1982 prejel v Firencah, je spomladi 1984 izšla njegova monografija (založnik Bugatti, Ancona), ki ga tudi uvršča v Nacionalno enciklopedijo it. umetnikov. Čeprav je naslov knjige omejen na it. umetnike, so v njej upoštevani tudi tujci, ki so v zadnjih letih razstavljali ali tesneje sodelovali s sodobno it. likovno umetnostjo.

Prim.: Osebni podatki; Postojnski slikar v Trstu, Delo 1975, št. 100; Lojze Bajc, Modernizem in bizantinske tradicije, PrimN 1980, št. 35; Razmovski v mednarodni enciklopediji, Delo 1984, št. 122; Gianna Pagani Paolino, Luigi Serravalli, Razmovski, febr. 1983, Enciclopedia nazionale degli artisti della rivista «Dossier Arte»; Razmovsky (priložnostna zloženka v it., slov. in srbohrv. jeziku); Stojan Razmovsky, Accademia Italia (IBM System); Razmovski v pariški enciklopediji, Petkov teden, od 16. do 22. avg. 1986; Prijetna osvežitev v Modrijanovem mlinu, PrimN 1986, št. 61.

Nsn.

Silič-Nemec, Nelida: Razmovski, Stojan (1929–2002). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi943980/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (9. junij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 12. snopič Pirejevec - Rebula, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1986.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine