Primorski slovenski biografski leksikon

QUALIZZA Marino, duhovnik, prof. dogmatike, publicist, urednik, r. 6. okt. 1940 pri Sv. Lenartu v Benečiji, živi v Vidmu. Oče Giovanni, kmet, mati Elena Duriavig. Osn. š. pri Sv. Lenartu, leto pozneje, okt. 1952, je stopil v videmsko nadškof. semenišče in tu dovršil gimn. in licej; okt. 1961 je odšel v Rim in kot gojenec Pontificio Collegio Lombardo študiral teologijo na papeški U Gregoriani. Jun. 1965 je dovršil študije in bil 29. jun. istega leta posvečen v duhovnika v vid. stolnici. Okt. 1967 je postal pov. prof. za klas. jezikoslovje na gimn. v nadškof. semenišču. Jun. 1969 je na Gregoriani doktoriral v dogmatiki s tezo Israele nella storia della salvezza secondo san Tommaso; poročevalec prof. p. Maurizio Flick. Teza je izšla kot samostojna knjiga v Brescii 1979 pri Morcelliani. Okt. 1970 je bil imenovan za prof. dogmatike v bogoslovnem semenišču v Vidmu, kjer je še vedno. Istočasno je ravn. Višje teološke šole (Scuola superiore di teologia) v semenišču, 1977 je ustanovil in vodi večerno teološko šolo za odrasle; vodi tudi razne teološke tečaje za laike in redovnice. Poleg tega je kanonik vid. kapitlja, od febr. 1984 stolni žpk in msgr. - Prof. Q. piše o teoloških vprašanjih v revijo Credere oggi in v vid. tednik La vita cattolica; pri tem je posebno dragoceno njegovo seznanjanje it. krogov s slov. beneško problematiko. Redno piše v Dom, ki mu je od nov. 1983 odg. ur., o družbenih in verskih problemih ter o vprašanjih slov. skupnosti v vid. pokrajini. Deluje v raznih beneških društvih in je član odb. Studenci. Veliko se je ukvarjal s Trinkom in o njem predaval v Špetru, pri Sv. Lenartu in v Trstu, sodeloval je v dvojezični knjigi Ivan Trinko, ki jo je izdalo Kult. društvo I. Trinko v Vidmu 1979; njegov je esej Ivan Trinko politik. Sept. 1983 se je udeležil simpozija o Trinku, ki ga je organiziral papeški zavod Slovenik v Rimu; govoril je o Trinku filozofu. Sodeloval je tudi v knjigi o Trinku, ki jo je izdala 1986 vid. pokrajina. Verskega značaja sta publikaciji: Eucarestia e Comunità locale, dve razpravi za pripravo na narodni evharistični kongres, AGRAF 1972, in Teologia della Chiesa locale, v Varietas Indivisa, Paideia, Brescia 1983. - 1981 je govoril na študijskih dnevih Draga o 100 let Slovencev ob zah. narodnostni meji (izšlo v zborniku Draga '81, Trst 1982, kjer je tudi kratek življenjepis s sl.). Bil je tudi član komisije, ki je pregledala furlan. prevod Sv. pisma. Aktivno deluje na raznih področjih pri obrambi narodnostnih pravic Benečanov. Tako je v nedeljo, 5. jan. 1986, govoril na 23. dnevu emigranta v Čedadu in se odločno zavzel za odobritev zaščitnega zakona tudi za Benečane, ki so vsi skupaj pravi in revni emigranti, ker nimajo šol v svojem jeziku, kulture in so izgubili vse, kar je povezano z njihovim življenjem. Zato zahteva: »Hočemo zakon, ki nam bo pustil, da bomo lahko ostali to, kar smo.«

Prim.: Osebni podatki; Letopis Cerkve na Slov., Lj. 1985, 500; Draga '81, Trst 1982, 81–110 s sl.; Bojan Brezigar, Odločen poziv M. Qualizze na 23. dnevu emigranta v Čedadu, PDk 7. jan. 1986 s sl.; časopisna poročila o njegovem delu.

B. Z.

Zuanella, Božo: Qualizza, Marino (1940–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi943710/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (27. februar 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 12. snopič Pirejevec - Rebula, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1986.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine