Primorski slovenski biografski leksikon

PETITTI DI RORETO Carlo, vojak, r. 18. dec. 1862 v Turinu, u. 27. jan. 1933 prav tam. Kot oficir je 1911 sodeloval v it.-turški vojni, 1916 je bil poslan na Solunsko fronto kot poveljnik 35. divizije, po umiku it. vojske na Piave je poveljeval XI. in XXVIII. armadnemu korpusu. Od nov. 1918 do avg. 1919 je bil guverner JK, nato poveljnik kraljevih karabinjerjev ter armadnih korpusov v Firencah in Turinu. Od 1919 je bil senator Kraljevine It. 3. nov. 1918 se je izkrcal z it. vojsko v Trstu in kot guverner prevzel civilno in vojaško oblast na zasedenem ozemlju JK. Bil je hkrati poveljnik XIV. armadnega korpusa. V imenu vlade Narodnega sveta države SHS v Trstu ga je pozdravil dr. O. Rybář in izrazil prepričanje, da se bo z njegovim prihodom vrnil mir in red ter da se bo začelo novo srečno obdobje za oba naroda. P. je z razglasitvijo »pravice osvajalca« uvedel izredno okupacijsko upravo, ki je trajala do rapalske pogodbe oz. aneksije JK k It. jan. 1921. Dobil je nalogo uvesti ostre ukrepe, da se zagotovi pravilna strogost vojaške oblasti, toda z vsem možnim spoštovanjem do Slovanov. Slov. prebivalstvu je v posebnem razglasu obljubil več šol, kot so jih imeli v Avstriji, in naj bodo prepričani, »da bo velika, zmagovita Italija skrbela za svoje državljane, ne glede na njihovo narodnost« (Čermelj, Slovenci 25). Po pritožbah tržaških it. nacionalistov je preds. vlade Orlando ugotavljal, da je P. nasvet o taktnosti do Jugoslovanov vzel kot popustljivost, čemur je sledilo navodilo načelnika vrhovnega poveljstva Badoglia 25. nov. 1919 za zatiranje manifestacij slovanskih čustev in podpiranje it. nacionalnih struj. Že izdanim ukazom o razorožitvi prebivalstva, ustanovitvi vojaškega sodišča, uvedbi preventivne cenzure tiska, prepovedi stikov preko demarkacijske črte, prostega gibanja po zasedenem ozemlju, prepovedi javnih zborovanj in manifestacij so sledili posebni ukazi o prepovedi izobešanja zastav in nošenju kokard s slovanskimi barvami ter ukaz o zaporni kazni od 5 do 8 let za vsakogar, ki bi s čemerkoli prejudiciral interese polit. in vojaške situacije v JK ali verbalno ali z dejanji žalil simbole in osebnosti, ki zastopajo te interese. Slov. so najbolj prizadeli ukinitev narodnih svetov, zamenjave predvojnih županov z it. civilnimi komisarji, zaporne kazni za izražanje nacionalnih čustev, internacije vračajočih se vojakov, izgoni, zlasti izobražencev čez mejo ali v internacijo, emigracija imovitejših družin, prepovedi organizacij, kult. prireditev in tiska, uvajanje italijanščine v urade itd. P. je tudi odločilno vplival na odstavitev slov. škofa tržaško koprske škofije Andreja Karlina (1919). Sicer pa je užival veliko spoštovanje it. prebivalstva, zlasti socialistov, zaradi poštenosti, nepristranosti, prizadevanj v korist delavcev, preprečevanja spopadov in ukinitve ekstremističnega odbora za čiščenje. S skrbjo za prehrano in omiljevanjem posledic vojne je poskušal pridobiti simpatije slov. prebivalstva in it. vlado je moral nenehoma prepričevati, da je pomirjevalna in popustljiva politika do Slov. in Hrvatov koristnejša za It. kot preganjanje. Jul. 1919 je vlada omilila okupacijski sistem z uvedbo mešane civilno – vojaške uprave, guvernerja P. je zamenjal generalni civilni komisar Augusto Ciuffelli (gl. čl.).

Prim.: Dizionario storico politico italiano, Firenze 197,975; Trieste Ottobre-Novembre 1918, Raccolta di documenti del tempo a cura di Salvatore Francesco Romano, III, Milano 1958; L. Čermelj, Slovenci, pass.; E. Apih, Italia, pass.; Kacinova, pass.; G. Valdevit, Chiesa e lotte nazionali: il caso di Trieste (1850–1919), Udine 1979, 275–288.

M. K.-W.

Kacin-Wohinz, Milica: Petitti di Roreto, Carlo (1862–1933). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi943300/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (19. julij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 20. snopič Dodatek M - Ž, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1994.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine