Primorski slovenski biografski leksikon

PETELIN Stojan, doktor strojništva, univ. prof., izvedenec za jedrsko energijo, r. 22. okt. 1952 v Gabrovici pri Komnu. Oče Avgust, mizar, mati Nada Furlan, šivilja. Osn. š. 1959–67 v Piranu; sred. pomor. š. Piran, smer pomorsko strojništvo 1967–71; FS (Fakulteta za strojništvo) U. v Lj. 1971–75 pridobil naziv dipl. inž. strojništva in 1978 prav tam magister strojništva z nalogo: Prenos toplote in snovi ter padec tlaka pri protitoku filma vode in vlažnega zraka med vertikalnima ploščama, mentor prof. dr. Branko Gašperšič. 1985 tromesečno izpopol. na US NRC (Ameriška uprava za jedrsko varnost) kot štipendist Mednar. agencije za atomsko energijo z Dunaja in Ameriške akademije znanosti: tu opravil vse predpisane preizkuse znanja za nadzornike jedrskih elektrarn. 1987 na FS U. v Lj. pridobil naslov doktor strojništva z disertacijo: Termohidrodinamični popis tokov vodnega filma in vlažnega zraka, mentor prof. dr. B. Gašperšič. Po srednji šoli 1971 se je tri mesece zaposlil pri Splošni plovbi Piran kot asistent stroja na ladji dolge plovbe. Po diplomi 1975 se je redno zaposlil na IJS (Inštitut Jožef Štefan), odseku za reaktorsko tehniko. 1989 je bil habilitiran na FS U. v Lj. za področje Prenos toplote in snovi; 1993 imenovan za nosilca predmetov Prenos toplote in Jedrska varnost na Fak. za naravoslovje in tehnologijo U. v Lj. v sodelovanju z U. S. Od 1990 predava tudi na Visoki pomorski in prometni šoli Piran, kjer je nosilec predmeta Termodinamika in ladijski parni stroji. V njegovo pedagoško dejavnost spadajo še predavanja operaterjem jedrske elektrarne Krško v procesu dopolnilnega izobraževanja v jedrski tehnologiji. P. je delovni mentor številnim mladim raziskovalcem in mentor tujim študentom na počitniški praksi. Njegove raziskave so usmerjene v eksperimentalno in teoretično delo. Doslej je delal predvsem na različnih raziskovalnih in aplikativnih programih U. S. Na področju raziskovalnega dela se je v tem času ukvarjal z raziskavami hladilnih stolpov in analizo procesov z interakcijo vode in vlažnega zraka pri protitoku in sotoku z analizo razmer v mejni plasti. Pri tem je aktivno sodeloval pri meritvah delovanja in vpliva na okolje hladilnega stolpa termoelektrarne Šoštanj III. Zadnja leta se je bavil predvsem z analizo dvofaznih tokov in možnostjo računalniškega modeliranja. Namen teh raziskav je odkriti postopke modeliranja, s katerimi naj bi realistično napovedovali izide nezgod in prehodnih pojavov v jedrskih elektrarnah in sorodnih termohidravličnih sistemih. Obenem pa te raziskave pomenijo tudi razvoj metodologij za projektne analize hidravličnih sistemov. Preverjanje matematičnih modelov z meritvami na velikih energetskih sistemih je praktično nemogoče, ker ni podatkov za nezgodna stanja, ki nas najbolj zanimajo. Zato razvite države gradijo pomanjšane eksperimentalne modele pravih energetskih sistemov, ki jih opremijo s sodobno merilno opremo. Na takšnih napravah je mogoče brez škodljivih vplivov na okolje opazovati poljubna nezgodna stanja z najbolj zahtevnimi procesi dvofaznih tokov s prenosom toplote in snovi. Poleg splošnega popisa integralnega eksperimenta se je P. v zadnjem času osredotočil na raziskave kritičnega iztoka vrele ali podhlajene kapljevine skozi zlom in obnašanje dvofaznih tokov pri nizkih tlakih. Na Odseku za reaktorsko tehniko IJS, kjer P. sodeluje, so se uspešno vključili v številne tuje eksperimente v Franciji, Italiji, Finski, Madžarski in Angliji. P-ovo raziskovalno in aplikativno delo je močno usmerjeno v varnostne analize jedrskih elektrarn. V tem okviru je sodeloval pri zagonskih preizkusih posameznih sistemov in bil vključen v reševanje druge tekoče problematike jedrske elektrarne Krško. Njegove raziskave segajo tudi na področje računalniško podprtih varnostnih analiz predpostavljenih nezgod in prehodnih pojavov, kot so: velika izlivna nezgoda, mala izlivna nezgoda, lom cevi v uparjalniku in analize odpovedi različnih sistemov, kot je na primer napajanje uparjalnikov. Ob pojavu prvih težav z uparjalnikom v jedrski elektrarni Krško, leta 1982, je pričel razvijati stacionarni model uparjalnika SMUP, ki ga je uspešno dokončal in z njim analiziral vpliv rekonstrukcije sistema napajanja uparjalnikov in vpliv cepljenja cevi uparjalnikov na parametre primarnega in sekundarnega sistema. Njegovo delo je tako v veliki meri usmerjeno v termohidrodinamično modeliranje in analizo primarnega in sekundarnega sistema jedrske elektrarne in pomanjšanih modelov. P. je nosilec nacionalnega raziskovalnega projekta Industrijski hazard 1990–94 in 1994–97 ter od 1979 do 1994 sodelavec pri petih nacionalnih raziskovalnih načrtih, ki zadevajo obratovanje in varnost jedrskih elektrarn. Obenem je nosilec in sodelavec pri številnih aplikativno-razvojnih projektih. Sodeloval je pri sedmih mednar. projektih v okviru OECD CSNI International Standard Problem in International Atomic Energy Agency. V zadnjih letih je bil večkrat član pripravljalnih in vodilnih odborov na mednar. seminarjih in konferencah. 1985 je skupaj s prof. dr. B. Gašperšičem in mag. L. Fabjanom prejel Nagrado sklada B. Kidriča za raziskave hladilnih stolpov in evaporativnih procesov. 1991 in 1993 je prejel priznanji Author Recognition, ki jih podeli American Nuclear Societv v San Franciscu. P. je član v raznih komisijah in svetih: Strokovna komisija za jedrsko varnost. Minister. za okolje in prostor RS; Komisija za preverjanje znanja operaterjev pri Repub. upravi za jedrsko varnost, Ministr. za okolje in prostor RS; Pedagoško znanstveni svet, Fak. za naravoslovje in tehnologijo, smer Jedrska tehnika, univ. v Lj.; Znanstveno pedagoški svet Visoke pomorske in prometne šole Piran, univ. v Lj.; P. je član v strok. združenjih: American Society of Mechanical Engineers (ASME); European Nuclear Society (ENS); Nuclear Society of Slovenia (NSS); Slov. društvo za mehaniko; Gesellschaft für Angewandte Mathematik und Mechanik (GAMM), Germany. Izredno plodno strok. in znanstv. delo P. sproti objavlja v obliki referatov in člankov. V mednar. in domačih znanstv. revijah je objavil 22 člankov, večinoma v angleščini. Na mednar. in domačih konferencah je v sodelovanju z drugimi raziskovalci predstavil 78 objavljenih referatov. Poleg tega je sodeloval pri sestavi 123 institutskih dokumentov, ki so označeni z ustrezno številko. Sodeloval je pri sestavi znanstv. zbornikov, tehniških slovarjev in podobnih strok. publikacij doma in v tujini. Kot predavatelj je nastopil v številnih evrop. državah ter v Amerikah.

Prim.: Kdo je kdo za Slovence, Lj. 1991, str. 189; osebni podatki maja 1994; podatki, poslani na izdajateljsko podjetje Marquis Who's Who iz New Providence ZDA za 12. izdajo, 1995–96, leksikona Who's Who in the World. Natančen seznam člankov, referatov, institutskih dokumentov, strok. publikacij in predavanj je v arhivu PSBL.

DanČ

Čotar, Danijel: Petelin, Stojan (1952–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi943270/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (19. julij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 20. snopič Dodatek M - Ž, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1994.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine