Primorski slovenski biografski leksikon

PAVŠIČ (PAUSIC, tudi PAUSICH) Franc (Francisco), kanonik in bogoslovni prof., r. 6. okt. 1876 v Oseku, u. 4. maja 1927 v mestu Paraná (argentinska provinca Entre Ríos). Oče Pavel, mlinar in kmet, mati Terezija Hrovatin. Vsa družina, v njej so bili še otroci Elizabeta (r. 1879), Ciril (r. 1882) in Frančička (r. 1885), je 29. jan. 1888 odšla v Argentino in se nastanila v provinci Entre Ríos. V njenem gl. mestu Paraná je bil P. gojenec zavoda sv. Jožefa (Colegio San José), kjer je dovršil klas. gimn. Nato je študij nadaljeval v semenišču v mestu Santa Fe. Mašniško posvečenje je prejel 22. dec. 1900 v stolnici v Paraná. Od 1904 je služboval kot kpl. v kraju Villa Libertad, 1910 pa je postal žpk v mestecu Rosario del Tala (oba kraja sta v provinci Entre Ríos). 1916 je bil imenovan za drugega kanonika subdiakona, 1917 pa za prvega kanonika subdiakona pri stolnici v Paraná. Nato je 1918 postal drugi kanonik diakon, 1919 pa stolni kanonik. Od 1. mar. 1919 je poučeval kot prof. v škofij. semenišču v Paraná. Bil je znan po radodarnosti in dobroti do revežev. P. je bil dolga leta naročnik knjig Moh. družbe. To dokazuje, da je ohranil znanje slov., čeprav je zapustil domovino kot otrok in živel do smrti v povsem tujem okolju. – P-eva družina je spadala v skupino tistih rojakov iz širše gor. okolice, ki so se proti koncu sedemdesetih in v osemdesetih let 19. stol. zelo verjetno kot prvi Slov. izselili v Arg. Nekateri izmed njih so se naselili na severu države, v mestu Formosa in okolici, drugi, med njimi Pavšičevi, pa so se nastanili nekoliko južneje, v t. i. arg. Mezopotamiji, in sicer v mestu Paraná in okolici ter v krajih Colonia Cerrito in Lucas Gonzalez v provinci Entre Ríos. Tu so živeli večinoma kot kmetje, saj je področje rodovitno, ohranili so marsikateri domač običaj in bili medsebojno povezani. O njih je prvi izčrpneje pisal izseljenski duhovnik msgr. Janez Hladnik (PSBL I, 535–36) v verski reviji Duhovno življenje, ki izhaja v Buenos Airesu nepretrgoma od 1933.

Prim.: Matične knjige v ž. uradu v Oseku; dopis z dne 21. okt. 1993 nadškofije v mestu Paraná dr. Ireni Mislejevi s kratkim Pavšičevim življenjepisom; A. Mrkun, Argentina, KolGMD 1929, 93; J. Kastelic, Jugoslovanski izseljenci v mestu Rosario in okolici, Duhovno življenje, maj 1937, 190; J. Hladnik, Po Argentini sem ter tja. Najstarejši Slovenci v Argentini, Duhovno življenje, nov. 1939, 209–10; R. Švent, Bibliografsko kazalo Duhovnega življenja I-LX: 1933–1992, Lj. 1993, 5–6 (iz prispevka I. Mislej Duhovno življenje v slovenski skupnosti v Južni Ameriki); I. Mislej, Slovenci v Novem svetu. Prijazna pokrajina med rekama, PDk 10. febr. 1994.

ab

Brecelj, Aleš: Pavšič, Franc (1876–1927). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi943120/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (26. maj 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 20. snopič Dodatek M - Ž, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1994.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine