Primorski slovenski biografski leksikon

PAVLICA Stanislav, zobozdravnik, r. 26. maja 1893 v Braniku (Rihemberku), u. 20. jan. 1991 v Bologni, pokopan v Trstu. Oče Franc, kmet, mati Amalija Pipan. Maturiral je na nemški gimn. v Gor. 1913. Medicinski študij v Gradcu je po dveh semestrih moral prekiniti zaradi vojne vihre, ki ga je zanesla na razne fronte. Po vojni je medicinske študije nadaljeval v Pragi, kjer je 1921 diplomiral iz splošnega zdravstva. Najprej je eno leto delal v Mariboru, nato se je zaposlil kot splošni zdravnik v Vipavi, od koder se je zaradi faš. pritiska 1931 odpravil na Dunaj, kjer je obiskoval tečaj iz zobozdravstva. Iz stomatologije se je specializiral v Bologni. Po kapitulaciji It. je postal partiz. zdravnik, po vojni pa nadaljeval svoj poklic v Vipavi do 1950, ko se je preselil v Trst in opravljal poklic do svojega 93. leta. Vedno je bil povezan z ljudmi in jim kot zdravnik nesebično pomagal. Od 1978 do 1987 je bil preds. Slov. dobrodelnega društva v Trstu, nato pa njegov častni preds.

Prim.: Osebni podatki sina dr. Pavla (28. mar. 1994); PDk 26. maja 1983 s fotografijo; Slov. dobrodelno društvo 1948–1988, Trst, nov. 1988.

M. Bajc

Bajc, Marjan: Pavlica, Stanislav (1893–1991). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi943090/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (7. oktober 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 20. snopič Dodatek M - Ž, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1994.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine