Primorski slovenski biografski leksikon

PRINČIČ Alojz, pravnik, prof., r. 20. sept. 1909 v Gornjem Cerovem 57, u. 8. maja 1976 v Sežani. Oče Alojz, mati Katarina Štekar. Starši so bili trgovci, mati se je izučila trgovine na Zgornjem Avstrijskem. S Cerovega so se preselili v Trst, kjer je P. obiskoval osn. š. Pred faš. so se umaknili v Laško, kjer so imeli trgovino s sadjem. Oče je kot vojni invalid vodil trafiko in za trgovino nabavljal zgodnje sadje v Gor. Brdih. Mati je organizirala lupljenje bosanskih sliv in jih izvažala. Gimn. je obiskoval v Celju, maturiral pa v Kočevju. Vpisal se je na Visoko šolo za polit. in ekon. na Dunaju, kjer je diplomiral 8. jul. 1931 in pozneje diplomiral še na Pravni fak. v Lj. Službo je nastopil pri Jadranski zavarovalni družbi d. d. direkcija za Jsl. v Zgbu. 1939 je bil kot organizacijski šef filialne direkcije premeščen v Lj. Hkrati je opravljal sodno in notarsko prakso in opravil pravosodni izpit. 1941 je služboval na Okraj. sodišču v Laškem, od koder so ga Nemci izselili na Hrvaško, kjer je preživel vojno. Po vojni se je vrnil v Laško, že 1945 pa je nastopil službo kot tajnik-pravnik pri Denarnem zavodu Sje v Gor. in pozneje kot prokurist Kmečke banke v Gor. Sledilo je delo pri PNOO v Trstu, odd. za finance, ter pri Finančni družbi za medn. promet d. d. 1948 je bil poklican v Koper in OLO Koper ga je postavil za rednega prof. pomor. prava in ekon. ved na Slov. pomorski akad. v Semedeli in nato v Piranu. Honorarno je poučeval tudi na Pomorski in Ribiški šoli. 1963 se je zaposlil kot pravnik v Luki Koper in postal naslednje leto pravni svetnik. V zvezi z dejavnostjo Luke je objavil strokovne članke v Gosp. vestniku (Lj.), Verkehr, Wien, Internazionale Zeitschrifit für Transport u. Verkehrswesen, ICHCA. Od 1962 do smrti je honorarno deloval na Višji pomor. š. v Piranu, kjer je izdal skripti Pomorsko imovinsko pravo - Havarije (1969) in Ekonomika luk (1975). Bil je tudi izpraševalec izpitne komisije pri luški kapitaniji Koper. 1969 je postal namestnik sodnika za prekrške obč. Piran, hkrati je bil stalni sodni tolmač za nem., angl., it. in franc. jezik. Bil je tudi član Mestnega muzeja v Piranu in preds. ali član številnih društev in organizacij. Pozneje se je posvetil Mestni galeriji Piran, katere preds. je bil od njene ustanovitve do svoje smrti. Kot študent je igral violino v Zdraviliškem domu v Laškem. Že v gimn. je pričel slikati akvarele in nato olja. V Piranu so ga prevzeli obmorski motivi in maja 1958 je imel samostojno razst. s 30 olji pod naslovom Obmorski motivi iz Pirana in okolice.

Prim.: Delo 18. maja 1976; Pismo žene Jelke Prinčič iz Pirana (pri avtorju); 10 let Višje pomorske šole Piran, Portorož 1970, 28, 34; 20 let Pomorske šole Piran, Portorož 1967, 79; Plakat za razstavo (od 25. maja do 2. jun. 1958 v Piranu); Razglednice z morskimi motivi A. Prinčiča, ki jih je izdala Luka Koper.

Stres

Stres, Peter: Prinčič, Alojz (1909–1976). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi942780/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (24. april 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 12. snopič Pirejevec - Rebula, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1986.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine