Primorski slovenski biografski leksikon

PREMROU Branko, pravnik in strok. pisatelj, r. 16. jan. 1909 v Gor., u. 12. nov. 1986 v Lj. Oče Rihard Svetoslav iz Trsta, zadružni strokovnjak in pisatelj (gl. čl.), mati Alojzija Helena iz Gor., gospodinja. V Lj. je dovršil osn. š. na Ledini (1915–20), klas. gimn. (1920–29) in Pravno fak. (1929–34). Služboval je: avskultant pri okraj. sod. v Tržiču (1934–35), odv. priprav. pri dr. Vovku na Jesenicah in pri dr. Benkoviču v Lj. (1935–39), odv. v Kočevju (1940–8. sept. 1943), na prisilnem delu v Salzburgu (1. jan. 1944 - avg. 1945), preds. komisije za vojno škodo PNOO Ajdovščina (1945), namestnik načelnika Odd. PNOO za trgovino št. Peter na Krasu (zdaj Pivka) in podpreds. planske komisije PNOO Ajdovščina (1945–47), načelnik Odd. za statistiko Min. za lesno industr. v Lj. in šef. komercialne Uprave gozd. gosp. v Lj. (1947), na Min. za lesno industr. in gozd. v Lj. načelnik eksportnega odd., vodja dispečerske grupe, planer materialne bilance in dir. nabavnega podjetja (1947–51), Glavna uprava SRS za vodno gosp. - sekretar (1951–52), Zavod za nizke gradnje - sekretar (1952–53), Rep. sekretariat oz. sekretariat Izvršnega sveta za zakonodajo - svetnik (1953–63), prav tam rep. sekretar (1963–72). Ob tem je veliko javno deloval: kot dijak in mladenič je deloval pri Sokolu, pri plavalnem društvu Primorje in pri lj. gozdovnikih. Ukvarjal se je z glasbo in igral klavir, gosli, kitaro in trobento, vodil tamburaški zbor PD Vodnik v Šiški (Lj.) in neki c. pev. zbor. Med vojno je deloval v terenskem in rajonskem odb. OF v Kočevju, bil nekaj časa v Zapadno-dolenjskem odredu, ob kapitulaciji It. v pravnih vrstah OF in kot branilec na kočevskem procesu od 9. do 11. okt. 1943, na katerem so sodili 21 organizatorjev in poveljnikov vaških straž in plave garde, ki so jih zajeli v Turjaku in Grčaricah. Dec. 1943 so P. zaradi izdaje ujeli Nemci in obsodili na smrt, ob part. napadu na Kočevje pa so ga porabili za parlamentarca za pogajanja s part., zato so ga pomilostili in poslali na prisilno delo v Salzburg. Tudi tu je sodeloval pri organizaciji in vodstvu odb. OF, kasneje jsl. komiteja, kjer je. bil tajn. in vodil obveščevalno službo. Po vojni je bil na Primorskem član komisije za prevzemanje cone A od Anglo-Amerikancev. Pozneje je imel še vrsto drugih funkcij, izmed katerih so bile najvažnejše: kot prisednik je sodeloval v arbitražnem svetu, kasneje pri Višjem gosp. sodišču SRS; podpreds. rep. komis. za investicijske programe; sodelovanje v raznih ured. odb. (GospV, Javna uprava, Pravnik, Občan - 1957–83); v svetu Radia Lj. (1958–60); član oz. sekretar ustavnih komisij (1962–71); v svetu za vodno gosp. SRS; v raznih komisijah. - P. je v nižji gimn. urejal, pisal in izdajal razr. list Svit (1923–24), kasneje je kot gozdovnik napisal in objavil razne članke o gozdovništvu v revijah oz. posebnih izdajah Gozdovnika, Jsl. srednješolca in PV (1927–29). 1931 je dobil Svetosavsko nagrado za delo Institut dispenzacij po pravu vzhodne in zahodne Cerkve. 1947 je objavil več člankov s področja gosp. v časopisu Primorska borba v Ajdovščini. Z letom 1953 so se začeli pojavljati številni članki, razprave in študije s pravno problematiko v Ljudski upravi, kasneje preimenovana v Javno upravo, v Občanu, Vprašanjih naših dni, Delu, Novi proizvodnji, Pravniku, zgb. Informatorju idr. Najvažnejše razprave so: O lastnini in priposestvovanju vodnih zemljišč (Ljud. uprava 1953, št. 10); Agrarne skupnosti (prav tam 1954, št. 1); še o premoženju agrarnih skupnosti (prav tam 1954, št. 8); Varstvo voda pred odplakami (s potovanja po Avstriji) (prav tam 1959, št. 1/2); Lastnina v novem ekonomskem sistemu (Pravnik 1962, št. 11/12); Pravna osebnost pripada isključivo preduzeću (Informator, Zgb 19.XI.1968, št. 1531); Advokatura postaje društvena služba a advokat društveni radnik (prav tam. 28.XI. in 2.XII.I964, št. 1119 in 1120); Zemljiška politika (Pravnik 1972, št. 1); Varstvo okolja (Nova proizvodnja 1972, št. 1). Izdelal je številne pravne študije o polit., gosp. in prav. sistemu za IS in Skupščino SRS, ki niso bile objavljene. Za Mednar. simpozij Die Zukunft der Alpen v Trentu 1974 je pripravil referat Ein Bericht über die rechtlichen Grundlagen der Alpinen Weltprobleme in Jugoslawien, objavil ga je v Alpeninstitut für Umweltforschung, München, dec. 1975, pod naslovom Internationale Symposium »Die Zukunft der Alpen«, Trient 1974, »Dokumentation ausgewählter Beiträge«. - P. je vse življenje razumel pravo kot sistem norm, ki naj dajejo človeku zagotovilo, da se bo v zgod. lahko zmeraj bolj uveljavljal kot svobodna, demokratična in enakopravna osebnost. Prava ni razumel kot neko abstraktno znanost, ampak le v normah izražen zgod., polit. in gosp. sistem. Vendar pa je v pravu nekaj – kar se postopoma uveljavlja že od Babiloncev pa do danes (čeprav ga včasih zgod. vleče tudi nazaj) – to je, postopno, zmeraj širše uveljavljanje človeka kot svobodnega bitja, ki mu je cilj življenja zmeraj večja enakopravnost vseh na vseh področjih življenja. Da bi to idejo o pravu uresničil, se je po svojih močeh trudil od mladeniških let dalje. Za svoje delo je dobil več odlikovanj in priznanj: red dela II. reda; red zaslug za narod s srebrnimi žarki; red republ. s srebrnim vencem; red dela z rdečo zastavo; zlata značka železn. gosp. Lj.; odlikovanje Zveze društev pravnikov v gosp. Jsle.

Prim.: Osebni podatki 19. mar. 1984 (arhiv PSBL); Ob 70-letnici dr. B.P., podpis »Sodelavci v sekretariatu za zakonodajo« (= dr. Jan. Šmidovnik), Pravnik 1978, št. 10–12, 389–90; Kojeko 2,842; po kočevskem procesu Slov. dom 18. dec. 1943, S 13. jan. 1944; slike: Vprašanja naših dni, Lj. 10. jan. 1963; Delo 23. dec. 1965 in 17. jan. 1969; sodelavci na rep. kom. za zakonodajo, B. P., Delo, 21. nov. 1986 s sl.

Jem.

Jevnikar, Martin: Premrou, Branko (1909–1986). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi942610/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (21. julij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 12. snopič Pirejevec - Rebula, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1986.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine