Primorski slovenski biografski leksikon

PONIŽ Roman, elektroteh. strok., znanstvenik in univ. prof., urednik, r. 23. jan. 1904 v Idriji, u. 1. mar. 1968 v Lj. Oče Franc, okrajni sodni sluga, mati Marija Lavrenčič. Osn. š. je obiskoval v Idriji, nato 7 razr. drž. višje realke prav tam, maturiral jul. 1921. Zaradi it. zasedbe Idrije se je še isto leto odselil v Lj. Na svojo prošnjo je dobil 1923 državljanstvo SHS. Vojaščino je služil 1924–25 pri inženircih v Mrbu, dobil je čin rezervnega inž. podporočnika. Najprej se je vpisal na Filoz. fak U v Lj., nato je prestopil na Tehn. fak. Sprva se je zaposlil kot asistent pri prof. F. Lobetu in je sodeloval pri gradnji strojnega inštituta. Od tu ga je povabil k sebi prof. dr. Milan Vidmar na elektro odd., kjer je diplomiral 29. dec. 1937; 22. jul. 1938 je postal asistent-volonter na Tehn. fak. U »Kralja Aleksandra I«. Od 1941 do 1945 je bil asistent pri prof. Milanu Vidmarju. 28. apr. 1944 je pri prof. Milanu Vidmarju promoviral z disertacijo Eksperimentalno raziskovanje toplotnih razmer transformatorskih tuljav z naravnim zračnim hlajenjem s posebnim ozirom na Vidmarjevo transformatorsko toplotno teorijo. 1946 je postal docent, nato izredni in redni prof. na Tehn., pozneje na Elektrotehn. fak. U v Lj. Večkrat je bil dekan omenjene fak. Bil je med prvimi in evrop. znanimi visokošol. predavatelji elektrotermije. V ta namen je 1954 ustanovil na Tehn. fak. prvi laboratorij za elektrotermijo v Jsli. Od 1946 do smrti je bil glavni ur. revije Elektrotehniški vestnik, ki je postal po njegovi zaslugi reprez. glasilo jsle. elektroinž. in tehn., ki je navezalo delovne stike z več kot 600 podobnimi revijami po svetu. Za svoje delo je dobil 1951 Prešernovo nagrado (gl. SPor 9. febr. 1951, ker ga sam Prešernov sklad v svojih poznejših pregledih redno zamolčuje kot nagrajenca!). Njegova strok. bibliogr. obsega 37 večjih enot (knjige, razprave in članki) in okr. 80 referatov ter recenzij domačih in tujih znanst. oz. strok. knjig v raznih časopisih. Njegov patent je opisan pod naslovom Vezalna razporeditev z merilnim, signalnim in stikalnim elementom, ki je odvisen od smeri vrtenja vrtilnega magnetnega polja. Sad njegovih znanst. raziskovanj in dosežkov sta knjigi Osnove elektrotehnike, I. del (1948) in Osnove elektrotehnike, II. del (1949), ki v tretji, dopolnjeni izdaji (1955, 1957) znašata skupno 500 str., ter knjiga Osnove preračuna električnih uporovnih grelnih naprav (1952, 128 str.). Vse tri knjige so v vseh izdajah izšle tudi v srbščini oz. hrvaščini.

Prim.: Osebni podatki pri sinu Denisu.

Pšč

Pavšič, Tomaž: Poniž, Roman (1904–1968). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi942230/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (19. junij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 12. snopič Pirejevec - Rebula, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1986.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine