Primorski slovenski biografski leksikon

PLESNIČAR Vekoslav (v krstni knjigi Anton Alojzij, v dodatku stoji: iuxla litteras Comiss. generalis pro Venetia Julia die 11.2.1921, N. IV. 4417a/5893 nomen huius intfantis reete sunt Aloysius Antonius), gospodarski in narodnoobrambni delavec, trgovec, r. 12. jun. 1874 v Otlici (obč. Ajdovščina), u. 20. apr. 1952 v Trstu. Oče Peter (poklic nečitljiv, gotovo ni »rusticus« – kmet), mati Marija Kravagna. Osn. š. doma, s 14 leti je prišel v Trst (1888) in vstopil v trg. z jestvinami Kozak v Ul. Udine, kjer je moral delati po 16 ur in še pomagati gospodarjevi družini. Bistroumni in nadarjeni fant se je sam izobraževal in se družil z naprednimi vajenci in pomočniki. 1889 so se začeli shajati v prostih popoldanskih urah enkrat na mesec in najprej ustanovili odsek trgov. sotrudnikov, v katerega so »vpisali kolikor mogoče nam iznanih kolegov. Da pa pridobimo za enkrat zanimanje in tako zvano privlačno silo, je bila naša prva točka plesna zabava« (Plesničar, E 1926). Iz tega plesa se je razvil elitni trgovski ples, na katerega so prihajali samo z vabilom. Na jesen 1895 je moral P. na odsluženje triletnega vojaškega roka. Ko se je vrnil 1899, so se začeli na njegovo pobudo zbirati starejši trgov. vajenci v prostorih nekdanje kavarne Tedesco (danes Night Mexico, Ul. XXX Ott.) dvakrat na mesec ter se pogovarjali, kako bi izboljšali svoje gmotne in delovne pogoje (trgovine so bile odprte od 6. ure zjutraj do 9.–10. ure zvečer, tudi ob nedeljah in praznikih). Ustanovili so Zvezo trgov. pomočnikov, in ker niso imeli sedeža, so se obrnili na Čitalnico, ki jim je odstopila dvorano dvakrat tedensko in v nedeljo popoldne. Najprej so imeli nekaj predavanj, potem so ustanovili večerne tečaje za knjigov., računov., blagozn. in trgov. koresp. Od 20 do 30 vajencev in pomočnikov je redno prihajalo vsak tor. in pet. Vodnik jim je bil prof. Ulčakar. 1901 se je P. osamosvojil in odprl trg. s kol. blagom v Ul. Giulia, pozneje še eno v isti ul. in tretjo na vogalu ulic Marconi in Ronco. Ker so se tega leta osamosvojili tudi drugi voditelji Zveze trgov. pomočnikov, so spremenili pravila in ime organizacije v Trgov. izobraževalno društvo (TID), ki ga je P. kot preds. uspešno vodil dolgo vrsto let. Bilo je prvo društvo v Trstu, ki je imelo pridevek »izobraževalno«. Iz tega društva se je razvila Trgovsko obrtna zadruga v Trstu (ust. 10. febr. 1906 do 1927), ki je pomagala mnogim, da so se osamosvojili ali obdržali. Društvo je ustanovilo dvoletno trgov. šolo (min. odlok 13. avg. 1910), ki jo je vodil posebni kuratorij (delovala do 1931). »Na stotine mladih mož je prišlo prav iz te šole, imeli so zagotovljen obstoj« (Plesničar, E 1926). TID je začelo 1918 izdajati Trgovski list, časopis za trgov., obrt, industrijo. Izhajal je ob sobotah na 8 str. do 7. avg. 1920, ko se je preselil v Lj. Kmalu je dosegel skoraj dva tisoč naročnikov in širok krog sodelavcev. P. je opisal delovanje društva in tedanjih razmer v spominskem članku Ob petindvajsetletnici obstoja Trgov. izobraž. društva (E 1876–1926, št. 15, 17. jan. 1926, jubil. št., str. 35). Med faš. vlado se je P. zaradi gosp. krize preusmeril in 1935 odprl v Ul. sv. Frančiška 48 moderno kisarno. To je bila pridobitev, ki jo je pohvalil tudi trž. it. dnevnik in P-ja označil za »izobraženega, pametnega, sposobnega in podjetnega delavca ter obdarjenega z vsemi najboljšimi lastnostmi modernega industrijca«. Z izdelavo in prodajo kisa se je ukvarjal še nekaj let po zadnji vojni v Ul. Rismondo 2. P. je bil večletni preds. nadzor. odb. THP, preds. Trgov. obrtne zadruge in odb. Svetoivanskega konsumnega društva (ust. 7. apr. 1896). Bil je zaveden Slov. in je v trgov. in tovarni zaposloval samo slov. delavce.

Prim.: † V. P., Demokr. 25. apr. 1952; Vl. Turina, Od Vek. Plesničarja do Trgov. izobraž. društva in trgov. šole, PDk 31. dec. 1981; sporočilo žpka Janka Kosmača iz Otlice 14. okt. 1984.

Jem.

Jevnikar, Martin: Plesničar, Vekoslav (1874–1952). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi941910/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (16. april 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 12. snopič Pirejevec - Rebula, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1986.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine