Primorski slovenski biografski leksikon

PIRJEVEC Jože, zgodovinar, r. 1. jun. 1940 v Trstu. Oče Miroslav, trgovec, mati Otilija Oswald, gospodinja, sestra Marija (gl. čl.). V Trstu je dovršil osn. š., klas. licej (1959) in zgod. na Filoz. fak. 1966 z nalogo o študentih na dunajski U ter njihovih narodnostnih in ideoloških strujah (1900–1914). Pred diplomo in po njej je nekaj časa poučeval na slov. sred. šolah v Trstu, že dec. 1967 pa je dobil štipendijo za vpis na Normalko v Pizi (Scuola Normale Superiore – SNS), kjer se je dve leti izpopolnjeval v zgod. Obenem je zastavil tudi raziskovalno delo o zvezah med it. patrioti risorgimenta in Južnimi Slovani v času marčne revolucije 1848 in zbiral gradivo v Firencah, Benetkah, Turinu, Rimu, Zgbu in Bgdu. Sad tega dela je bila teza, s katero je 1971 diplomiral na SNS. Medtem je dobil tudi štipendijo avstr. vlade in se vpisal na Diplomatsko akad. na Dunaju, kjer je absolviral tri semestre, študiral je predvsem mednar. pravo, sodobno in avstr. zgod. ter se izpopolnjeval v angl., franc., nem. in ruščini. 1971 je bil imenovan za pov. prof. zgod. Vzhodne Evrope na Fak. za polit. vede v Pizi, kjer je bil od 1974 tudi asistent na stolici za sodobno zgod. V tem času je študiral predvsem it.-slovanske odnose med risorgimentom, pa tudi narodnostne in socialne boje v zadnjih desetletjih habsburške monarhije. Glavno delo iz tega obdobja je monografija Niccolò Tommaseo tra Italia e Slavia (Venezia 1977). Z njo je pod mentorstvom prof. F. Zwitterja dosegel 1978 znanst. doktorat na lj. U. 1975 je podpisal z založnikom Vallardijem pogodbo za Zgod. Rusije (1800–1917). Da se seznani z najnovejšo sovjetsko liter. o tem vprašanju, je šel 1976 kot gost Akad. znanosti v SZ, kjer je zbiral gradivo v moskovskih in leningrajskih knjižnicah. 1978 pa je s štipendijo A. von Humboldt odšel v München, kjer je v presledkih delal do 1984. Nadaljeval je s pisanjem knjige o Rusiji, ki je izšla kot Storia della Russia del XIX secolo (1984). Nato je začel zbirati gradivo za študijo o sporu med Titom in Stalinom (1948–49). Raziskovalno delo je nadaljeval v angl., amer. in it. arhivih. V teh letih je nastopil z referati na številnih zgod. kongresih in kot gost predaval na U v Lj., Turinu, Bochumu, pa tudi na Akad. znanosti v Varšavi. Od 1977, ko so ga poklicali kot prof. zgod. slovanskih narodov na Filoz. fak. v Trstu, je posvetil veliko naporov za krepitev stikov med trž. in slov. (oz. jsl.) ter avstr. kulturnim prostorom. V ta namen je bil med pobudniki in organizatorji raznih znanst. srečanj in simpozijev, ki so bili posvečeni vprašanjem iz sodobne zgod. naših krajev (Slov. in it. socialisti na Primorskem v času H. Tume; Polit. in socialne razmere v Jul. krajini v dvajsetih letih; Misel in delo E. Kardelja; Trst in njegovo zaledje; Beseda in knjiga. Slov. protest. reforma 16. stol.). Na Filoz. fak. je priredil tudi vrsto predavanj, na katerih so nastopili zgod. s srednjeevropskih univerz. V tem času se je lotil tudi publicističnega dela in objavljal predvsem v PDk, pogosto nastopal na RAITrstA in pripravil za TVLj reportažo o prvem trž. procesu (1930). Od 1983 je pridruženi profesor (associato) na trž. U. 1983 je bil izvoljen za preds. NŠKT. – Važnejše razprave: Progetti e tentativi di propaganda sovversiva tra le truppe slave di Radetzky (Rassegna storica del Risorgimento, a. LVII, fasc. III, 1971); Der Vatikan und die Heiligen Stàtten in Palästina 1919–1922 und 1947–1950 (Jahrbuch der Diplomatischen Akademie, Wien 1971); Studi sui rapporti italo-jugoslavi (1848–49) (Archivio storico italiano, dispensa II, 1972); Vincenc Klun Ferreri in beneška revolucija 1848–49 (ZČ XXVI, 1972); Mazzini in Južni Slovani (ZČ XXVII, 1973); Problem slov. univerze v Trstu v avstrijski dobi (ZČ XXIX, 1975); Rivoluzione e reazione in Jugoslavia (Rivoluzione e reazione in Europa, 1917–1924, Perugia 1978); Henrik Tuma e il socialismo (Socialisti italiani e sloveni nel Litorale, Lj. 1979); Pagine di storia dell'antifascismo sloveno. I fucilati di Basovizza del 1930 (Qualestoria IX, n. 1, 1981); Die Auseinandersetzung Tito-Stalin im Spiegel britischer diplomatischer Berichte (Südost-Forschungen, B. XL, 1981); Die italienischen demokratischen Strömungen und ihre Beziehungen zu den Balkanstaaten in der zweiten Hälfte des 19. Jahrhunderts (Der Berliner Kongress von 1878, Wiesbaden 1982); Introduzione alla storia culturale e politica slovena a Trieste nel '900 (Trieste 1982); Slovene Nationalism in Trieste (Nationalities Papers, vol. XI, n. 2, 1983); Il contesto culturale e sociale sloveno dell'Ottocento (Stefano Koojančič, un ecclesiastico al servizio della cultura fra Sloveni e Friulani, Gorizia 1984); Tržaški vozel: dogajanja v letih 1945–1980 (Trst 1984); Tito, Stalin e l'Occidente (Trieste 1984); Echi della vittoria di Sobieski in Slovenia (Esteuropa, vol. I, Istituto di Lingue e letterature dell'Europa Orientale, Udine 1984). Ocenil je nekaj knjig, napisal tri življenjepise za Dizionario biografico degli Italiani ter predstavil Balkanski polotok v Enciclopedia europea. – Ko je bil študent na liceju in univ., je napisal več pesmi za Mladiko v Trstu (1956–63 v presledkih) in uspelo zgod. povest iz starega Egipta Ekhnaton, ki je izhajala vse leto v isti reviji, 1961.

Prim.: Osebni podatki; Neva Lukeš, Pogovor z zgod. J. P. pred predstavitvijo knjige Tržaški vozel..., PDk 17. apr. 1985 s sl.; Intervista con J. Pirjevec, Il Meridiano, Tr. 18. jul. 1985; B. Rublek, Pirjevec, Start, Zgb 2.11.1985; celotna bibliografija je v arhivu PSBL.

Jem.

Jevnikar, Martin: Pirjevec, Jože (1940–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi941740/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (24. julij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 12. snopič Pirejevec - Rebula, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1986.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine