Petkovšek, Drago (1923–1983)

PETKOVŠEK Drago, mladinski pisatelj in igralec, r. 21. jan. 1923 v Lj., u. 27. febr. 1983 v New Yorku (ZDA); od avg. 1983 pokopan v Lj. Mati Karolina Petkovšek. Po osn. š. in realni gimn. ter abiturientskem tečaju na Trg. akademiji v Lj. se je vpisal na Pravno fak. tamkajšnje U. Med it. zasedbo so ga odvedli v taborišče Gonars. Potem je stopil k domobrancem in odšel na Prim. Bil je ur. in odg. ur. njihovega tednika Vipavec, ki je izhajal v Ajdovščini in bil tiskan v Gor. (izh. od 10. febr. do 26. apr. 1945). Po vojni je odšel v Gor., se tam poročil (1947) in delal kot prevajalec na gor. prefekturi. Apr. 1948 je prišel v Trst in se zaposlil pri slov. trž. radijski postaji kot uradnik in referent mladinskih oddaj. Maja 1956 se je z družino preselil v ZDA, kjer je dobil službo pri newyorškem letališču. Kasneje je bil prevajalec za slov. in srbo-hrv. pri izseljenskem uradu v New Yorku. – P. je v Trstu pogosto nastopal pri Radijskem odru kot igralec in režiser. Rad pa je tudi igral na odrskih deskah že v Gor., v Trstu pa zlasti v okviru Slov. odra (npr. v opereti Miklavž prihaja, v Dickensovi veseloigri Cvrček za pečjo). Za radio je napisal celo vrsto mlad. iger, s katerimi je oral ledino v tej zvrsti. 1952 je izbral 4 take pravljice (S. Miklavž na radiu, Lepa Vida, Sirota Jerica, Krojaček junaček) in jih izdal v samozaložbi z naslovom Radijske pravljice. Knjigo je duhovito opremil akad. slikar Bogdan Grom. To je prva tovrstna knjiga v slovenščini. P. je bil nadarjen mlad. pisatelj. Njegov slog je svež, jezik lep in tekoč, dogodki razgibani in pisani, pravljičnost izvirna. Za trž. radio je prevedel tri radijske igre (SLNP 233).

Prim.: Podatki žene Elvire; Saša Martelanc, D. Petkovšek, Radijske pravljice, LitV 1952–53, 61–62; KatG 1952, št. 50 (Nova knjiga, D. P., Radijske pravljice); 20 let RO, Trst 1966, pass., več skupinskih fotografij; Umrl je D. P., M(Trst) 1983, 35; M. Jevnikar, Poslovili so se, D. P., KolGMD 1984, 95; J. Bajec, Slov. časniki in časopisi, 1937–1945, Lj. 1973, 258–59; SLNP 233.

M. Bajc