Primorski slovenski biografski leksikon

PETERNELJ Gabrijel, tigrovec, borec NOB, r. 9. mar. 1910 v Cerknem. Oče Filip, mati Ana Štravs, zavedna slov. družina. Dovršil je petrazr. osn. š., in ker je bil nadarjen za glasbo, je s 14. letom igral v orkestru 12 glasbenikov v Cerknem dve leti flavto. Po prepovedi slov. kult. društev je ustanovil 1928 tajni pev. zbor v Cerknem in z njim ob raznih priložnostih nastopal po vaseh, nato je ustanovil in vodil še pev. zbor v vasi Čelo. Po odsluženju voj. roka v Rimu, kjer je igral pri voj. godbi, je 1933 organiziral in vodil petčlanski dilet. orkester, v katerem so bili Gabrijel Peternelj, Ivan Humar, Fr. Kenda, Fr. Jereb in Vinko Tavčar. Vadili so, kjer je bilo pred faš. varno, predvsem v P-evi hiši, ki stoji na samem zunaj Cerkna. Zbirali in zabavali so mladino po vaseh okolice Cerkna. P. z orkestrom in mladino so pripravili silvestrovanje 31. dec. 1936 na Želinu pri Fr. Jeramu, toda faš. so prisilili orkester, da je njim igral v Dopolavoru, silvestrovanje na Želinu je odpadlo v hudo razočaranje slov. mladine. Iz maščevanja so opolnoči zaigrali sokolsko koračnico, faš. so godce napadli, Iv. Humarja pretepli, ker se napadalcem ni hitro umaknil. Zjutraj 1. jan. 1937 so aretirali vseh pet godcev, jih odpeljali v Tolmin, nato v Gor. P. in Humarja so za dve leti konfinirali v južno It. Po vrnitvi z amnestijo po 3 mes. P. ni smel več biti odbornik zadružne mlekarne v Cerknem in ne več njen tajnik, kar je bil dve leti, in tudi ni smel več biti prostovoljni član Gasilskega društva. 1928 je začel delati v ileg. organ. TIGR v tajni celici skupaj s Slavkom Bevkom in Mici Humar. Razdeljevali so zaupnim osebam ileg. tisk in Prve korake, ki jih je dobival Bevk in Humarjeva prinašala iz Gor. P. je na predvečer faš. volitev 24. mar. 1929 natrosil protivolilne letake v vaseh Ravne in Čelo, po drugih pa Bevk in njegovi sodelavci. Letake je Humarjeva prinesla iz Gor. P. je po Bevkovi aretaciji nov. 1929 sodeloval z Zorkom Jelinčičem, ki je bival na Bukovem, in sta skupaj organizirala tajni kanal Grahovo, Bukovo, Cerkno, Idrija. V Idriji je sodeloval z Miletom Lipuščkom in Bevkovimi v tobakarni. Ker za Bevkove tajne celice po vaseh po njegovi aretaciji ni nihče vedel, je P. organiziral svojo mrežo in v TIGR-u so sodelovali: v Novakih Vincanc Jemec, v Gorjah Pater Peternelj, v Počah Jaka Platiše, v Zakrižu Franc Hadalin, v Ravnah Peter Sedej, v Čeplezu Franc Seljak, v Planini Peter Jereb, na Straži Florjan Uršič, na Reki Dominik Kacin, v Cerknem Vencelj Obid in drugi. Z letom 1932 je P. začel sodelovati z Lojzom Šavlijem iz Ušnika pri Volčah, sestajala sta se pri Kacinu na Reki in skupaj zbirala podatke o fašizmu in druge. 12. jun. 1940 je bil P. aretiran in interniran v Pisticci. Po padcu faš. se je po petdnevnem pešačenju vrnil 8. sept. 1943 domov v Cerkno. Dodeljen je bil komandi mesta Cerkno, 10. sept. 1943 izvoljen za preds. rajn. NOO, obenem za čl. okraj. NOO, po združitvi okrožij tajn. NOO savennoprim. okrož., nov. 1944 dodeljen brig. Fr. Prešerna, najprej kot pomočnik, nato politkomisar prve čete I. bat., demobiliziran mar. 1946. Izvoljen je bil za preds. kraj. NOO Cerkno, 1949 tajn. okraj. odb. OF za Idrijo, slednjič čl. okraj. LO, in sicer preds. odb. za sadjarstvo pri Zadružni zvezi Tolm., nazadnje preds. uprav, odb. Kmet. zadruge Cerkno. Večkrat je bil preds. ZB NOV. Živi v Cerknem in se bavi s kmetijo.

Prim.: Tolmzb 1975, 315–61; PDk 28. dec. 1973; osebni podatki.

Rut.

Rutar, Tone: Peternelj, Gabrijel (1910–2001). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi941510/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (18. julij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 11. snopič Omersa - Pirejevec, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1985.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine