Primorski slovenski biografski leksikon

PETEJAN Jože, sindik., r. 2. mar. 1883 v Mirnu pri Gor., u. 18. jul. 1960 v Mrbu. Oče Jože, čevljar. Osn. š. obiskoval v domačem kraju, nato se je učil čevljarskega poklica. Še mlad je simpatiziral s krščanskosocialnim gibanjem, ki je bilo tedaj na Gor. močno razširjeno. Na odločitev, da postane socialni demokrat, pa je vplival tržaški februarski štrajk 1902. Zaradi sodelovanja v delavski demonstraciji (okt. 1902) je bil prvič zaprt za 48 ur. Od jeseni 1902 do pomladi 1903 je služboval na Reki. Po vrnitvi je začel intenzivno delovati v socialistični stranki, prvi njegov javni nastop je povezan s polemiko med socialisti in krščanskimi socialci v Mirnu (nov. 1903). Dne 6. jan. 1904 se je udeležil kot izvoljeni delegat kongresa strokovnih organizacij s področja Prim. in Dalmacije; poslej je bil do 1941 redni udeleženec podobnih srečanj. Dec. 1904 se je udeležil 5. strankinega zbora JSDS v Lj. in se tu seznanil z I. Regentom in E. Kristanom. Ker je želel delovati v širšem polit. delokrogu, se je avg. 1905 preselil v Trst. Tu je pričel kmalu delovati v sindikalni organizaciji čevljarjev in se včlanil v Ljudski oder. Dne 26. nov. 1905 se je na javnem zborovanju v Škednju zavzemal za splošno in enako volilno pravico za delavce, kasneje je v javnosti večkrat govoril. 1907 se je kot socialdemokratski zaupnik preselil v Pulj, kjer je preživel dve leti. Tu je želel organizacijsko povezati hrv. in slov. delavce in je že avg. ustanovil sekcijo JSDS za področje Pulja ter delavsko izobraževalno društvo (prvi občni zbor 19. okt. 1907). 1909 je bil ponovno na Gor., kjer je bil tajn. in blagajnik dežel. org. JSDS, svojo nalogo je opravljal poklicno, kot prvi plačani tajnik ene od dežel. organizacij JSDS. Po 14 mesecih je prišel v Trst, kjer je bil tajn. zveze zidarjev Avstrije za področje Trsta, Istre, Gor., Dalmacije in Kranjske. Bil je odg. ur. lista Stavbinski delavec in sodeloval pri sindikalnem organiziranju zidarskih delavcev (mezdno gibanje, kolektivne pogodbe). P. je bil nekaj časa tudi tajn. podružnic kamnosekov. 1913 je kandidiral na občinskih volitvah v Trstu, konec 1913 je bil izvoljen v odb. dežel. JSDS. Jun. 1914 je postal član poslednjega izvr. odb. JSDS, v času ko se je sedež stranke preselil v Trst. Sept. 1915 je postal odg. ur. socialističnega glasila Zarja, vendar le za 14 številk, ker je list prenehal izhajati. V tistem času je bil za eno leto upravnik Delavskega doma v Trstu in opravljal ekspedit dnevnika Il Lavoratore. P. se je sept. 1917 preselil v Lj., kjer je vodil upravo dnevnika Naprej in tajništvo JSDS. Na 10. zboru JSDS (25.–26. dec. 1917 v Lj.) je podal tajn. poročilo in bil izvoljen za tajn. izvrš. odb. Od nov. 1917 je bil odg. ur. in izdajatelj dnevnika Naprej. Okt. 1918 je postal član (kot zastopnik JSDS) Narodnega sveta v Lj. in nam. zastop. JSDS v zgb. Narodnem vijeću. Jan. 1919 je opustil delo pri listu Naprej in postal tajn. delav. strok. organ. za področje Sje, v istem letu je bil kot socialist izvoljen za člana začasnega narodn. predstavništva v Bgdu. Konec 1919 se je vrnil v Trst, kjer je bil okrož. tajn. stavbinskih delavcev za JK. Za časa krajšega bivanja v Trstu (1919–21) je deloval v zvezi stavbinskih delavcev It. (udeležil se je kongresa zveze mar. 1920 v Milanu), deloval v drž. svetu Gen. konfed. dela (Milan, sept. 1920; 10. kongres konfed. febr. 1921 v Livornu) in se udeleževal drugih sestankov zveze stavbincev (Milan, Turin, Reggio Emilia). Od okt. 1921 je živel v Mrbu vse do smrti. Najprej je bil uradnik okraj. urada za zavarovanje delavcev in v tej službi, ki je menjala naslove, ostal do upok. 1. mar. 1949. V Mrbu je postal 1924 član občinskega sveta, 1927 pa je bil izvoljen v bgd. skupščino kot edini socialistični posl. v Jsli.; to je ostal vse do uvedbe šestojanuarske diktature (1929). Od 1924 je bil preds. mrb. zveze in od 1929 preds. oblastne zveze privatnih nameščencev; bil je izredno polit. delaven. Med drugo svet. vojno je sodeloval z OF. Polit. aktiven je bil tudi po drugi svet. vojni, pri okrož. odb. v Mrbu je bil poverjenik za gradnje (1945–46), nato pri mrb. oblastnem odb. poverjenik za socialno politiko (1949–51), 1946–58 je bil posl. slov. skupščine (tu je bil podpreds. in preds. zakonodajnega odb.). Deloval je tudi v republ. (1953–60) in zveznem (1953–60) odb. SZDL ter pri okraj. in obč. odb. SZDL v Mrbu. Bil je član republ. ter okraj. odb. RKS. Od 1. jan. 1947 do upokojitve pa je bil dir. podružnice drž. zavoda za socialno zavarovanje v Mrbu; deloval je v okrajni, republ. in zvezni skupščini socialnega zavarovanja, član KPS oz. ZKS je postal 1949. Leta 1956 je napisal spomine z naslovom Pod rdečim praporom (neobjavljeni), nekaj jih je objavil v dnevnem tisku (Večer) ter v GorZb 1. P. je kot publicist deloval še v RP, Delavskem listu, NZ, Napreju, Enakosti, DPol, Delu itd. P-ovo polit. delovanje v delavskem gibanju je Tuma označil: »Odlikovale so ga jasne in konsekventne misli. Za jedro vsega gibanja je vedno smatral strokovno organizacijo in vzgojno gibanje mu je bila predvsem vzgoja za strokovno organizacijo. Političnemu gibanju ni pripisoval tolikega pomena.« P. se ni nikoli pridružil radikalnim strujam v stranki, sodil je, da je zbližanje socialistične stranke ostalim ob koncu prve svetovne vojne priznanje, ki ga le-te dajejo moči delavskega gibanja (Tuma je bil povsem drugačnega mnenja). Podobna so tudi njegova kasnejša stališča, ko se je delavsko gibanje polariziralo (socialisti, komunisti) in je seveda ostal socialist, ker »ne smatram, da je na škodo revoluciji, ako so v eni stranki združene razne socijalistične struje« (Delo 31. dec. 1920).

Prim.: SBL II, 320; PDk 4. mar. 1953; Večer 1. mar. 1958; Tuma, pass.; Zgod. arh. KPJ, V, Bgd 1951, pass.; M. Mikuž, Slovenci v stari Jugoslaviji, Lj. 1965, pass.; Viri za zgod. kom. stranke na Slovenskem v letih 1919–1921, Lj. 1980 pass.; M. Stiplovšek, Razmah strokovnega-sindikalnega gibanja na Slovenskem 1918–1922, Lj. 1979, pass.; F. Filipič, Poglavja... 1919–1939, Lj. 1981, knjiga 1 in 2, pass.; Večer 19. in 20. jul. 1960; Delo 20. jul. 1960.

B. Mar.

Marušič, Branko: Petejan, Jože (1883–1960). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi941430/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (20. julij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 11. snopič Omersa - Pirejevec, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1985.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine