Primorski slovenski biografski leksikon

PERTOT Janko, organizator in vaditelj telesne vzgoje, prof., r. 14. dec. 1896 v Barkovljah pri Trstu, živi v Sežani. Oče Boštjan, mali posestnik in delavec, mati Elizabeta Pertot, gospodinja in perica – oba doma iz Barkovelj. Osn. š. Barkovlje (1903–09), pripravnica za učit. Tolmin (1909–11), učiteljišče Gorica (1911–15), matura 15. apr. 1915, nato mobiliziran. Po prvi svet. vojni je učil na osn. š. na Ptujski gori (1. nov. 1919–31. mar. 1921), v Ptuju 1. apr. 1921–30. nov. 1922) in na mešč. š. (1. dec. 1922–31. mar. 1941). Strok. izpit je napravil 15. maja 1925 v Mrbu: matem., ris. in lepopis. Med drugo svet. vojno je bil mobiliziran in v vojnem ujetništvu, po kapitulaciji It. se je vrnil v Barkovlje, kjer se je povezal z OF. V krajevnem NOO je bil prosvetar in poučeval v ilegalnih krožkih. Po vojni je učil na Slov. nižji sred. š. v Trstu (1. okt. 1945–20. sept. 1946), nato na Niž. strok. tečaju v Sežani (1. okt. 1946–15. sept. 1947), pri Prosv. zvezi v Trstu (16. sept. 1947–30. avg. 1949), kjer je bil tajn., vaditelj pri ZDTV (UCEF) in tajn. ods. za splošno telesno vzgojo ter inštruktor v Dij. domu. Ker mu ZVU ni hotela dati službe na slov. šolah in obč. Trst ne dovoljenja za stalno bivanje, se je preselil v Sežano, kjer je postal 1. sept. 1949 ravn. na novi Nižji gimn. (do 31. avg. 1957), po odpravi šole na Osemletni osn. š. Sr. Kosovel v Sežani predmetni učitelj za matem. (1. sept. 1957 do upok. 1972). - P. se je v Gor. takoj vpisal v sokolsko društvo in tako pridno telovadil, da je bil 1913 v tekmovalni vrsti za sokolski zlet v Lj., ki pa so ga avstr. oblasti prepovedale. V Ptuju je posvetil glavno dejavnost zunaj šole telesni vzgoji. Telovadil je pri članih, se 1920 udeležil župnega tečaja v Mrbu in 1922 tekmoval na sokolskem zletu v Lj. v srednjem odd. V letih 1923–41 je učil deško telov. tudi na mešč. š., pri Sokolu pa je vadil odd. moške dece. 1926 se je prvič udeležil vsesokol. zleta v Pragi, kjer se je seznanil s češkim načinom vadbe in si nabavil več čeških knjig o sokolstvu in vajah. Drugič je bil v Pragi 1932, nato 1938 in s trž. telovadci 1948, 1935 pa je bil dva mes. na vaditeljskem tečaju. V Ptuju je bil 15 let načelnik Sokola, v okviru mariborske župe je bil vodnik naraščaja, 1933 je dobil naslov župnega prednjaka. Svoje znanje je izpopolnjeval na mnogih tečajih (Mrb., Lj., tečaj za narodna kola Bgd 1932, 1933), sam pa je v Ptuju organiziral več župnih vaditeljskih tečajev. Po češkem zgledu je pomagal vpeljati samoupravo naraščaja, ob nedeljah zjutraj so imeli sestanke s predavanji, popoldne plesne vaje, vsak mesec mladinske popoldneve z raznovrstnim sporedom, o počitnicah potovanja. Navezali so tudi pismene stike s češko mladino društva Pardubice in Hyskov. Sam je prevedel knjigo Karla Čapka Molčanje z Masarykom (Sokolič 1937). V Trstu je bil med organizatorji nastopov za 1. maj, za nastope je sestavljal in urejal proste vaje, vodil vaditeljske tečaje, skupne vadbe, nastope in tekmovanja. V letih 1945–47 je urejal prilogo Vestnika Prosv. zveze za Trž. ozemlje Telesna vzgoja. V Sežani je vzporedno z Nižjo gimn. organiziral še vajeniško šolo in jo upravljal do 1954. Takoj se je vključil v telovadno društvo in postal njegov tajn. Ko se je 1952 ustanovila Zveza za telesno vzgojo Partizan, je postal načelnik DTV Partizan Sežana, ko je Partizan postal Zveza za športno rekreacijo in telesno vzgojo, je postal preds. strok. odbora, kar je še zdaj. Bil je tudi član okrož. telov. odb. v Novi Gorici. Trudil se je, da je Partizan Sje zgradil v Sežani 1956 prvo telovadnico, na občinski praznik 28. avg. 1977 pa so odprli novo telovadnico in P. je imel slavnostni govor. Za svoje delo je dobil P. vrsto odlikovanj in priznanj: red dela III. stopnje (1955), medalja za zasluge za narod (1962); OLO Sežana: pohvala za požrtvovalno šol. in izvenšol. delo (1952/53 in 1953/54), za požrtvovalno delo v DTV Partizan (1955); OLO Koper: priznanje za uspešno delo na področju telesne vzgoje (1956); Partizan Jsle: 4 priznanja za uspešno delo v organ. Partizan in priznanje naslova Prednjak I. razr.; Zveza za telesno kult. Sje: priznanje za prizadevno in uspešno delo pri razvoju telesne kult. (1962), Bloudkova plaketa za življenjsko delo na področju telesne kult. (23. nov. 1975), posebno priznanje za zasluge na telesnovzgoj. področju (1971); občina Sežana, sklad za nagrade 28. avgust: priznanje za posebno prizadevanje za napredek občine (1969); ZSM: priznanje za požrtvovalno delo z mladino (1967).

Prim.: D. P.(ahor), J. P. osemdesetletnik, PDk 12. dec. 1976 s sl.; L. Pertot, J. P., Barkovlje, Trst 1982, 154; M. Šušteršič, J. P., barkovljanski rojak, zgled današnjim rodovom, PDk 8. febr. 1983 s sl.; osebni podatki 29. mar. 1984 (arh. PSBL).

Jem.

Jevnikar, Martin: Pertot, Janko (1896–1987). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi941220/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (31. marec 2023). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 11. snopič Omersa - Pirejevec, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1985.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine