Primorski slovenski biografski leksikon

PERIN Marica, učiteljica, r. 25. maja 1884 v Gor., u. 8. dec. 1975 v Lj. Oče Gregor, delavec v trgovini, Furlan iz Auronza, mati Jožefa Lukančič, sestra uč. Tomaža Lukančiča, zavedna Slovenka, gospodinja, doma iz Skrilj pri Ajdovščini. P. je napravila šestrazr. š. v Šolskem domu, učiteljišče in maturo v Gor. Tu je spoznala pesnika S. Gregorčiča, čigar pesmi so ji bile vodilo v življenju. 1903 je nastopila uč. službo v Drežnici, 1906 v Smasteh, ko se je kot mlada uč. udeležila s svojimi učenci pogreba pesnika S. Gregorčiča. Od 1908 dalje ter med prvo svet. vojno in it. okupacijo do 1925 je poučevala v Grahovem, kjer je bila otrokom in prebivalcem prava mati ter vzgojila več generacij v narodno zavedne Slovence. Zasluga njene vzgoje je bila ta, da ni bilo v dobi it. fašizma ovaduha med Grahovčani. P. je bila zaradi svoje narodne zavednosti in odpora proti nasilnemu poitalijančevanju 1925 kazensko premeščena v Šebrelje, nato 1927 med prvimi slov. uč. v mesto Terracino, južno od Neaplja. 1929 se je izselila v Jslo, dobila uč. službeno mesto v Kruplivniku v Prekmurju, 1934 v Sv. Križu pri Rogaški Slatini. Ob vdoru nem. nacistov v Jslo so jo ti izgnali in P. je zbežala v Lj. Tu je živela in se skrivala pred it. fašisti pri svoji sestri Ani, ki je tudi napravila osn. š. v šolskem domu in učiteljišče v Gor. Obe sestri Perinovi sta bili po zaslugi matere Jožefe Lukančič zelo zavedni in značajni Slovenki. P. je med NOB sodelovala pri RK in zbirala denarna sredstva. Po osvoboditvi 1945 se je vrnila na svoje predvojno službeno mesto Sv. Križ, toda hvaležni Grahovčani so še isto leto šli po ljubljeno učiteljico, ki je zapustila lepo službeno mesto pri Rogaški Slatini in se 1. sept. 1945 vsa srečna vrnila med svoje prijatelje in sodelavce v revno Grahovo, kjer je bila šol. stavba vsa opustošena in razbita, šolo je vodila do 31. avg. 1947, ko se je po 44 letih uč. službe upokojila. Kot upokojenka je živela pri svoji sestri Ani v Lj., a 1972 se je preselila v Dom upokojencev na Poljanski cesti v Lj., kjer je umrla v 91. letu starosti. Med prim. uč. je bila zelo cenjena zaradi kremenitega značaja, narodne zavednosti ter sposobnosti kot uč. in vzgojiteljica. Bila je v najboljših prijateljskih odnosih s svojimi sošolkami in kolegicami do smrti in jim bila vedno v pomoč. Grahovčani, ki jim je ostala v spominu kot svetel lik dobre ljudske učiteljice, so jo visoko cenili in jo imeli zelo radi. Kot uč. se je odlikovala z dobrim zgledom in delom v šoli, a zunaj nje s prirejanjem kult. prireditev, tečajev RK, ročnih del in gospodinjskih tečajev, za kar je bila z izpiti usposobljena. Prežeta je bila z globokim humanizmom in se trudila dvigniti duhovno rast našega ljudstva.

Prim.: PrimN 26. dec. 1975: T. Rutar, Marica Perinova; Ob smrti Perinove je And. Šavli napisal nekrolog in še nekdo.

Rut.

Rutar, Tone: Perin, Marica (1884–1975). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi941060/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (24. julij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 11. snopič Omersa - Pirejevec, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1985.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine