Primorski slovenski biografski leksikon

PAVLIČ Hinko, delavski aktivist, urednik, r. 7. avg. 1874 pri Trebižanih (Čehovini v dolini Branice), u. 18. okt. 1962 v Lj. Oče Janez. V Trstu je bil pekovski vajenec, nato stopil v avstro-ogrsko mornarico in obiskoval mornariško š. v Šibeniku. Sodeloval je pri triletnem potovanju avstrijske mornarice okoli sveta. Po enajstih letih je zapustil mornarico (1899) in služboval pri železnici vse do upokojitve (1932), najprej v Mrbu, nato v Lj. Na prelomu stoletja je postal član JSDS, po prvi svet. vojni pa komunist. Na listi KPJ je bil izvoljen v lj. mestni svet, nekaj časa je bil odg. ur. glasila Rdeči prapor. Deloval je v okviru levičarskih delavskih prosv. in gosp. ustanov (konzumno društvo za Slov., Žedom, Delavski dom na Turjaškem trgu v Lj., ustanovitelj pevskega društva Ivan Cankar v Lj. itd.). Pridružil se je OF, aktiven je bil tudi po vojni. Njegov sin je dr. Stane, pravnik in jsl. diplomat; sin Emil ubit kot talec v Mrbu (1942).

Prim.: Delo 6. febr., 19. in 23. okt. 1962; F. Filipič, Poglavja iz revolucionarnega boja jugoslovanskih komunistov 1919–1939, Lj. 1981, 1. knjiga, 130; Podatki, ki jih je posredoval dr. Stane Pavlič (pismo 1. marca 1985).

B. Mar.

Marušič, Branko: Pavlič, Hinko (1874–1962). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi940550/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (26. april 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 11. snopič Omersa - Pirejevec, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1985.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine