Primorski slovenski biografski leksikon

PALČIČ Klavdij, slikar, grafik, scenograf, ilustrator, kostumograf, r. 5. avg. 1940 pri Sv. Mariji Magdaleni v Trstu. Oče Josip (1906), kmet in delavec, mati Angela Franca (1909–50), delavka. Očetov rod izhaja iz vasi Lukini pri Sočergi, materin pa iz Poletičev pri Gračišču. Osn. š. je obiskoval pri Sv. Ivanu (od 1. do 3. razr.) in pri Sv. Ani (4., 5. razr.), slov. nižjo sr. š. pa pri Sv. Jakobu. Realno gimn. je obiskoval v Trstu, kjer ga je risanje učil prof. A. Černigoj. Po maturi se je vpisal na visoko š. za politične vede v Trstu in jo kmalu zapustil ter s prijateljem ustanovil atelje za uporabno grafiko. 1964 je kot privatist maturiral na Umetn. liceju v Benetkah, nato pa v Padovi opravil drž. izpit za poučevanje risanja in umetn. zgod. na sred. š. Od 1965 do 1977 je poučeval na slov. sred. š. na Tržaškem in v Gor. 1977 je sprejel mesto vodje grafičnega ateljeja v Graficentru pri ZTT v Trstu. V času študija je bil preds. slov. akad. kluba Jadran in član umetn. krožka CUSA (Centro Universitario Studi Artistici). 1963 do 1970 je bil član tržaške umetn. skupine Raccordosei, ki je delovala v sklopu kult. organ. Arteviva. Bil je član kuratorija muz. Revoltella in večletni preds. SPZ. Sedaj je član izvrš. odb. SKGZ za kult. pri tej zvezi. Ob njegovi prvi samostojni razst. je bilo ugotovljeno, da je v sred. š. nanj vplival nestor tržaških slikarjev A. Černigoj, ki ga je usmeril v »sodobno, fantazijsko in ustvarjalno pojmovanje«, vendar ne v toliki meri, da bi v njegovo usmeritev vtisnil poseben pečat. Iz tenkočutnega realista z ekspresionistično poudarjeno noto, toda že vraščenega v duha sodobnih likovnih iskanj, se je razvil v ustvarjalca z veliko širino ustvarjalnih področij, od slik., grafike, risbe, scenografije, kostumografije in ilustratorstva do opreme knjig in revij. Vsem zvrstem se posveča enako intenzivno, z zagnanostjo in ustvarjalno inventivnostjo, z veliko mero drznosti in premišljenega eksperimenta. Sama narava zvrsti (to velja za scenografijo, kostumografijo in ilustratorstvo) tudi P. narekuje različna vsebinska in s tem tudi oblikovna izhodišča, velikokrat korigirana, preverjena in potrjena z mnenji in usmeritvami različnih sodelujočih dejavnikov. Kot ilustrator je prispeval več izvirnih ilustracij v revijah (Mlada pota, Dan, Galeb...) in v knjigah (M. Košuta: Selivci, učbeniki in berila za 5. razr. slov. osn. šol...). Opremil in oblikoval je knjige (A. Mermolja: Nova pesmarica, M. Kravos: Tretje oko...) in koledarje (platnice JKol), realiziral je scene za gledališke in operne predstave, tako v SSG v Trstu, Mestnem gled. lj., v beneškem La Fenice in dunajskem Teater an der Wien (De Filippo: Sobota, nedelja, ponedeljek, Smole: Antigona, Merkù: Kačji pastir...) in svojevrstne kostume (F. Cerh: Netzwerk...). V razdobju dvajsetih let je ustvaril tudi obsežen opus v klasičnih likovnih zvrsteh, ki ga izdaja kot pronicljivega, samosvojega, mestoma kar šokantnega interpreta videnj, stisk in strahot današnjega sveta. Njegova likovna tvornost, čeprav po izbiri tehnik tako različna, a po vsebinskem dometu zelo blizu, je izrazno vselej podrejena svojemu mediju, pa naj gre za grafiko, sliko ali risbo, ne glede na obdobje, fazo ali ciklus. Čeprav likovna kritika ugotavlja in deli P-evo ustvarjalnost na dve obdobji, ko pravi, da si »skozi prvo desetletje s svojim neumornim in neugnanim iskanjem osvoji svojsko govorico, s katero se v drugem desetletju uvršča med mojstre in ne samo v našem ožjem, pač pa že v evropskem prostoru«, pa le ne moremo prezreti številnih P-evih faz oz. ciklov, ki evocirajo različna stilna izhodišča oz. opredelitve. Skozi vsa leta njegovega ustvarjanja se kot rdeča nit nepretrgoma kaže izrazita P-eva sposobnost za oblikovanje, za ponazoritev organske forme, ob kateri zanemari tudi interes za pretirano barvno navdušenje, pa tudi izvrstna risarska rutina. Od 1961 je pripravil vrsto samostojnih razstav: 1961 – Trst, 1962 – Trst, 1963 – Benetke, 1964 – Lj.; 1966 –Rim, 1967 – Macerata, 1968 – Trst, 1971 – Trst, 1972 – Trst, Nova Gorica, Kočevje, 1973 – Padova, 1974 – Lj., Kostanjevica na Krki, 1975 – Piran, Trst, 1976 – Lj., Veliki Repen, 1977 – Benetke, Tržič, 1978 – Lj., 1979 – Celovec, Veliki Repen, 1980 – Sežana, 1981 – Trst, Gorica, 1982 – Sarajevo, Trst. Skupinsko je razstavljal na vseh razstavah tržaške skupine Raccordosei – Arte viva (Caraian, Chersicia, Cogno, Reina, Palčič, Perizi), na vseh lj. medn. graf. bienalih od 1967 dalje. Sodeloval je tudi: Premio Biella (1967), Medn. sodob. grafika, Teramo (1967), razst. mlade ital. grafike, Madrid (1967), razst. 20 slov. grafikov v Holandiji (1968), Razst. likovne umetn. in arh. JK in Tridentinske, Rim (1968), III. bienale, Bocen, XVIII. bienale Treh Benečij, Padova, Jadran, trienale v Civitanova Marche (1969), I. bienale F-JK, Trst, Gradec (1971), razst. ital. grafike, Romunija (1971), Nekatere smeri slov. grafike, Lj. (1972), III. medn. razst. grafike, Saciletto (1974), VI. Intart, Lj., V. mednarodni grafični bienale v Krakovu, kvadrienale, Rim (1975), Grupa 69, Lj., Mrb., Sarajevo (1976), slov. grafika na svetovni razst. v Clevelandu (1976), Lj. grafična š., Berlin (1977), Slov. likovna umetn. 1945–78, Lj. (1979), Likovni izrazi, Lj., Mrb. (1983), Slikarstvo brez meja, Bardo (1983), Artex, Čedad (1984), L'ambiente e le immagini, Nabrežina (1985), 16. slov. modernih grafikov, Nemčija, Avstrija (1985). Nagrade: 1961 – nagrada na razst. v Miljah, 1962 – nagrada Konkonel, dežel. nagrada na razst. tržaške U (Trst), 1963 – dežel. nagrada sindik. lik. umetn. (Trst), 1968 – nagr. dežel. sindik. lik. umetn. (Trst), 1969 – nagrada M. Guacci na VIL bienalu Treh Benečij (Padova), nagrada Ronke, 1970 – nagrada La Bora (Trst), 1973 – nagrada Sesljan, 1984 8. nagrada Prešernovega sklada (Lj.). Po njegovih načrtih sta izdelana tudi spomenika padlih part. na Opčinah in v Dolini. O njegovem delu so pisali številni kritiki, med njimi: M. Bambič, A. Bassin, E. Emili, O. Gapalieri, D. Gioseffi, M. Jutršek, J. Koren, Z. Kržišnik, L. Lambertini, C. Martelli, J. Mesesnel, C. Milic, S. Molesi, G. Montenero, H. Ogris, J. Pirjevec, M. Rener, G. Pressburger, I. Sedej, T. Toniato, M. Tršar, N. Silič Nemec.

Prim.: Krstna osebna razstava mladega slikarja Klavdija Palčiča, PDk 21. okt. 1960; M. Bambič, »Novi« Klavdij Palčič razstavlja v »Moncenisiu«, PDk 13. jul. 1961; D. Košmrl, Pet minut s Klavdijem Palčičem, Delo 1966, št. 355; J. Mesesnel, Gost izza meje, Delo 1968, št. 77; J. Mesesnel, Strah in pogum v likovni interpretaciji, Delo 1968, št. 257; M. Bambič, Palčič v slov. knjigarni, kolektivna v Costanzi, PDk 1971, št. 4; J. Mesesnel, Česar v Ljubljani ni, Delo 1971, št. 65; A. Bassin, Slikarska rojaka iz zamejstva, NRazgl 1971, št. 5; P. Krečič, Tržaški umetnik Klavdij Palčič v Novi Gorici, PrimN 1871, št. 18–19; G. Montenero, uvod k samostojni razst., N. Gorica, gal. Meblo, 14.-30. apr. 1972; L. Bizjak, Likovna razstava v Ajdovščini, PrimN 1972, št. 28; Prva nagrada za K. Palčiča »ex-tempore« v Sesljanu, PDk 1973, št. 173; J. Mesesnel, Sile in odpori, Delo 1974, št. 112; A. Bassin, K. Palčič, NRazgl 1974, št. 14; Dr. I. Sedej, Izrazita angažiranost, Dnevnik 1976, št. 13; J. Mesesnel, Kombinacije, Delo 1976, št. 22; Z. Kržišnik, uvod k samostojni razst., Lj., Mala gal., jan. 1976; Fr. Udovič, Palčičeva razvojna pot..., PDk 1976, št. 206; P. Merkù, Velik Palčičev scenografski uspeh v beneškem »La Fenice«, PDk 1977, št. 92; Palčič razstavljal na Opčinah, PDk 1977 št. 26; A. Mermolja, Delo SPZ..., PDk 197«, št. 274; J. Mesesnel, Srhljivost risb, Delo 1978, št. 281; Palcic, Picc. 9. sept. 1979; M. Bambič, Tesnoba namoči, a tudi optimizem, PDk 1981, št. 21; M. Rener, uvod k samostojni razst., Gor., Avditorij, 1.–13. dec. 1981; (e-n), V Sarajevu odprta razstava slikarja K. Palčiča, PDk 1982. št. 36; J. Pirjevec, uvod k samostojni razst., Sarajevo, 1982; M. Rener, V Galeriji Tržaška knjigarna..., PDk 1982, št. 257; Divja sodobnost Palčičevega ustvarjanja, PDk 1982, št. 262; M. Rener, K. Palčič v gal. Meblo, PDk 1983, št. 247; Z. Kržišnik, Uvod k samostojni razst., N. Gor., gal. Meblo, 30. sept. – 15. okt. 1983; T. Gomišček, Verjamem v umetnost..., PrimN 1983, št. 86; M. Zlobec, Med letošnjimi Prešernovimi nagrajenci..., PDk 1984, št. 32; N. Silič-Nemec, Srhljivost nemoči in vizija upanja, PrimSreč 1983, št. 44, 393–95; A. Mermolja, V slikah..., PDk 1984, št. 32; J. Mesesnel, Odzivi na razbiti čas, Delo 1984, št. 122.

Nsn.

Silič-Nemec, Nelida: Palčič, Klavdij (1940–2021). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi940310/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (31. januar 2023). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 11. snopič Omersa - Pirejevec, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1985.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine