Primorski slovenski biografski leksikon

SCODNIK Francesco Ignazio, it. general, r. 23. jul. 1804 v Kanalu ob Soči, u. v noči od 6.-7. nov. 1877 v Milanu. Oče Martin, mati Ana Kyrner. Zgodaj je izgubil očeta, zato se je 1815 preselil k bratu Pietru, ki je bil vojak v Senju. Z njegovo pomočjo je obiskoval gimn. in 1821 stopil kot kadet v avstrijsko-lombardski regiment »Conte Ceccopieri« v Cremoni; tu je služboval tudi njegov brat Giuseppe. Tri leta zatem je služboval v kadetnici v Budimpešti, tu se je 1844 poročil. V Cremoni, kjer je bil od jun. 1846, mu je umrla mati. Že takrat, kot pravi njegov življenjepisec R. M. Cossar, je videl v It. pravo domovino (riguardare l'Italia mia vera patria). V revoluciji 1848 je zapustil avstrij. vojsko. Začasna vlada v Cremoni mu je dala čin majorja, postal je vojaški poveljnik Cremone in nato prešel v vojsko začasne lombardske vlade. V boju pri Zelo Buon Persico je bil ranjen. Potem je služil v piemontski vojski in 1851 šel v pokoj. Živel je v Turinu, od tu se je preselil v Pinerolo in nato spet v Turin, da so njegovi otroci lahko obiskovali šole. Na kraljevem dvoru je učil nemščino, potem se je ponovno aktiviral in bil poveljnik vojaške šole v Astiju. Takrat je imel čin polkovnika. 1862 je bil preds. vojaškega sodišča v Alessandrii, nato v Neaplju. 1868 je končno stopil v pokoj in ob upokojitvi dosegel čin generalnega majorja (maggior generale). Njegovi otroci so delovali v it. javnem življenju. Hči Irena je bila soproga državnika M. R. Imbrianija, Melania je javno nastopala v duhu iredentizma (npr. govor v Trstu sept. 1924), sin Enrico je bil podpreds. društva Dante Alighieri. Po S. so poimenovali po prvi svet. vojni konvikt v Tolminu, v Kanalu pa so mu v tistem času odkrili spomenik, ki je bil med drugo svet. vojno odstranjen (še danes leži v koritu Soče).

Prim.: R. M. Cossar, II generale Francesco Scodnik, Udine 1936; dekanijski arhiv, Kanal; EncIt 31, 190.

B. Mar.

Marušič, Branko: Scodnik, Francesco Ignazio (1804–1877). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi931320/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (26. februar 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 13. snopič Rebula - Sedej, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1987.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine