Primorski slovenski biografski leksikon

SCHART Viktor, strojni inž., prof., kult. delavec, r. 10. dec. 1913 v Lj., živi v Nabrežini pri Trstu. Oče Blaž, hišni upravitelj, mati Antonija Bukovnik. Po gimn. v Lj. je 5. jul. 1941 diplomiral na Tehn. fak U v Zgbu. Kot študent je veliko deloval v katol. dij. organizacijah, zlasti v Slov. dij. zvezi (SDZ), preko katere so bili slov. dij. povezani s svet. organizacijo katol. izobražencev Pax Romana in Slavia Catholica, ki je združevala Slov., Hrv., Čehe, Slovake, Poljake in Ukrajince. V Zgbu je bil več semestrov preds. Slov. katol. akad. društva Zagrebška Danica. - Prvo službo je nastopil 1941 kot prof. fizike na Tehn. sred. š. v Lj. Ko so šolo zasedli vojaki, je bil dodeljen kot tajn. Socialni pomoči, ki je skrbela za številne begunce, ki so se zbirali v Lj. V maju 1945 je odšel v It. in najprej poučeval na begunski gimn. v Monigu pri Trevisu, okt. 1945 pa je prišel v Trst. Poučeval je mat. in fiz. na Trg. akad. (zdaj DTTZ Ž. Zois), potem na Znanst. liceju Fr. Prešeren in učiteljišču A. M. Slomšek. Pomagal je ravn. R. Perhavcu (PSBL II, 616) pri ponatisu Geometrije za nižje strok. šole in tečaje (Trst 1959). Sam je napisal Fiziko za višje sred. šole, T. del (Mehanika, Navik o toploti) (Trst 1949), II. del (Nauk o valovanju, Akustika, Nauk o elektriki, Optika) (Trst 1956). Zbral in uredil je fiz. zbirko na Liceju Fr. Prešeren. - Ker ni imel it. državljanstva, je odšel 1956 v Afriko, kjer je bil zaposlen kot šef inž. najprej v rudniku boksita v bivši franc. Gvineji, nato v rudniku železne rude v Tuniziji, končno v Maroku kot inženir šef obrata za predelavo mangana v okolici mesta Casablanca. 1970 je odšel v Franc. in bil zaposlen v obratu za pridobivanje in drobljenje peska v Nancyju, kjer je ostal do upokojitve 1973.

Prim.: Osebni podatki; arh. DTTZ Ž. Zois Trst;IzvTrst 1948–56.

Jem.

Jevnikar, Martin: Schart, Viktor (1913–?). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi931270/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (23. april 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 13. snopič Rebula - Sedej, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1987.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine