Primorski slovenski biografski leksikon

SALIMBENI Fulvio, zgodovinar, r. 2. dec. 1946 v Trstu, živi prav tam. Oče Gustavo, učitelj (po rodu iz Kalabrije), mati Ottilia Cherin, učiteljica. Osn. š. je obiskoval v Trstu, tu je tudi maturiral na klas. liceju Dante Alighieri (1965). Na trž. U je diplomiral iz zgod. (1970) s tezo o korespondenci Giovannija Grimanija, vikarja oglejskega patriarha. Ta njegova naloga je izšla v knjigi Le lettere di Paolo Bisanti vicario generale del patriarca di Aquileja (1577–1587) (Roma 1977); Bisantijeva pisma so dragocen vir tudi za slov. zgod. Podiplomski študij je najprej opravljal na U v Padovi (1970–71), nato pa je študiral v Neaplju (vmes je služil vojaški rok), kjer je pri Istituto italiano di studi storici sledil seminarjem uglednih zgodovinarjev (E. Sestan, F. Venturi, V. Cilento, G. Galasso, G. Pugliese Carratelli). Takrat se je posebno posvečal moderni in sodobni cerkv. zgod. in zgod. zgodovinopisja. V letih 1975–76 je deloval pri katedri za sodobno zgod. U v Rimu, potem pa je bil med 1976–81 asistent na U v Salernu. Vrnil se je v Trst, kjer je 1982 postal prof. sodobne zgod. na Pedag. fak. (od 1985 uči tudi zgod. Risorgimenta). S-jevo raziskovalno delo je posvečeno predvsem moderni in sodobni zgod., deluje pa tudi kot organizator zgod. raziskovanj. 1975 je na pobudo prof. G. De Rose postal asistent pri Istituto per le ricerche di storia sociale e religiosa v Vicenzi in član ured. odb. revije Ricerche di storia sociale e religiosa, ki jo ta inštitut izdaja. Kasneje je postal član Società istriana di archeologia e storia patria iz Trsta, član videmske Deputazione di storia patria per il Friuli, član tržaške Deputazione per la storia patria per la Venezia Giulia (odg. ur. glasila tega društva Quaderni giuliani di storia), član trž. društva Minerva (član ured. odb. Archeografo Triestino, ki je glasilo društva Minerva), bil med ustanovitelji goriškega Istituto di storia sociale e religiosa (od 1983 je preds. tega inštituta), od 1985 je član ured. odb. revije StudG, od 1987 član gor. inštituta za srednjeevropska srečanja (prav zaradi zaslug, ki jih ima pri razširjanju vednosti o Slovanih, zlasti pa o Slov. med It.). Poleg navedenega je S. svetovalec pri deželnem inštitutu za raziskave, ureja zbirko La clessidra di Clio založbe Editrice Goriziana, organizira seminarje inštituta za družbeno in cerkv. zgod. iz Vicenze, sodeluje pri organiziranju dvoletnih vsedrž. srečanj o cerkv. zgod., ki se od 1981 odvijajo v Gradežu, in vodi od 1986 inštitut za zgod. trž. Pedag. fak. - S. je izredno marljiv pisec in je nekaj desetin razprav objavil v znanstvenih, poljudnoznanstvenih revijah ter v dnevnem tisku (AMSI, Quaderni giuliani di storia, StudG, MSF, Inizi, Studi Veneziani, Nuova rivista storica, Archivio storico italiano, Studium, Humanitas, Terzafase, Il Piccolo, Vocel itd.). Skupaj z G. Francescatom je izdal knjigo Storia, lingua e società in Friuli (Udine 1976, 19772). Poleg cerkv. zgod. je S. posebej obravnaval historiografske probleme in vsaka njegova razprava temeljito obdeluje historiografsko problematiko in tu se S. kaže kot vsestranski poznavalec zgod. literature. S. posveča pozornost tudi osebnostim in zlasti je več razprav namenil poznavanju G. I. Ascolija (opozarjal je na Ascolijev demokratični odnos do slovansko-romanskega sožitja ob sev. Jadranu). Od Ascolija ga je raziskovalna pot vodila tudi k proučevanju »julijskega« židovstva in je za knjigo M. Morpurga Valdirose. Memorie della comunità ebraica di Gorizia (Udine 1986) napisal daljši uvod. V svojih razpravah se S. posveča tudi slov. problematiki (npr. beneškim Slovencem, StudG 46, 1977) in njegova zasluga je tudi, če je začel gor. inštitut za družbeno in cerkv. zgod. obravnavati tudi slov. teme (Š. Kociančič; kultura in umetnost Slov. od 16. stol. do današnjih dni itd.). S predavanjem o pogledih na slovensko-italijansko sožitje v JK v drugi polovici 19. stol. je sodeloval na zborovanju slov. zgodovinarjev v Tolminu (okt. 1986), sodeluje tudi pri PSBL in GorLtk.

Prim.: Osebni podatki; Inizi 71/1979, 8 s sl.; ZC 41/1987, 139–46.

B. Mar.

Marušič, Branko: Salimbeni, Fulvio (1946–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi930960/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (2. februar 2023). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 13. snopič Rebula - Sedej, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1987.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine